Na osnovi teh prikazovanj se je po mnogih ovirah, nasprotovanjih in ponižanjih ob koncu njenega življenja razvilo češčenje Srca Jezusovega, najprej znotraj njene redovne skupnosti, nato pa postopoma po vsej Cerkvi.

O Marjeti se nismo le pogovarjali, ampak smo se tudi ustavili v kapeli prikazovanj, se ji v molitvi priporočili in imeli čas, da smo se v češčenju Najsvetejšega ustavili ob Njem, ob njegovem Srcu. »Adoriramo Jezusovo Srce, da bi nas njegova Ljubezen preobrazila,« kot je ob začetku svete maše, ki jo je daroval v kapeli prikazovanj, vse nagovoril br. Miran Špelič.

V pridigi je razložil za razumevanje enega težjih evangeljskih odlomkov: »Kdor se ne odpove vsemu, kar ima: Treba se je odpovedati lastništvu nad osebami in vzpostaviti nov odnos z drugimi, ne da bi si jih lastili, ampak da bi bili z njimi. … Krščanstvo vzpostavlja nov odnos med gospodarji in sužnji, med nami – bratski odnos. Smo sopotniki na poti odrešenja.«

Tudi Božja beseda nas je spodbudila, da smo si vzeli čas, se ustavili in naslonili na Njegovo Srce, v preprostosti, z vsem, kar smo in mu zaupali naša življenja