Dobitnik 25. Rožančeve nagrade je profesor za staro francosko književnost, prevajalec, pesnik in esejist Miha Pintarič za zbirko Dvojni presledek (Studia Humanitatis). Nagrajenca so razglasili v sredo, 13. septembra zvečer, v Cankarjevem domu, na sobotni podelitvi v Trubarjevi domačiji na Rašici (ob 16. uri) pa bo prejel plaketo ter denarno nagrado. (več o nagradi Mihu Pintariču v tiskani številki Družine, pogovor z njim ob prvi pesniški zbirki pa na tej povezavi).

Foto: Ksenja Hočevar

Pintarič je bil za Rožančevo nagrado že nominiran za zbirki esejev Neškropljene limone (2008) in Na poti v črno luknjo (2014). Za njegovo pisanje je značilna prijazna hudomušnost, ki pogosto preide v ironijo. V esejistični zbirki Dvojni presledek se Pintarič odloči za dvojen premislek. "Po eni strani (po)gleda nazaj, vse tja do Egipta in starih Grkov, po drugi pa je pripet na sedanjost, v kateri kot pod mikroskopom opazuje tudi pokrajino svoje duše. Lastno, srčno, notranje doživljanje postavi kot 'objektivni kriterij', ki nima priziva," piše v utemeljitvi nagrade. Po zapisu žirije bi zbirko Dvojni presledek lahko razumeli kot "triptih". Sprva se sprašuje, čemu pisati? Je pisanje sled, ki jo puščamo za sabo, kakor pravi nobelovec Jean Patrick Modiano? Pintarič je kritičen do mitoloških uvidov, ki jih nasloni na nedokazljivo ideologijo napredka.

V drugem delu se opre na francosko literaturo. Razmišljanje o tem, kdo bo prvi dosegel trenutek čiste sreče, oblikuje v dialoge med duhovnikom, učiteljem in zdravnikom. V tretjem delu pa napeljuje bralce k premisleku o človeški zvestobi, svobodi, sreči in samoti. Blizu sta mu, vsaj slogovno, tako sv. Avguštin kot dalajlama, je pojasnjeno v utemeljitvi. Delo je izšlo pri Studia Humanitatis, likovno ga je opremil Javor Čeh.

Žirijo za nagrado so sestavljali predsednica Ifigenija Simonović ter člani Peter Kovačič Peršin, Marko Golja, Tomo Virk in Mateja Komel Snoj.

Med letošnjimi finalisti so bili še Miha Blažič ali N'toko za delo Samoumevni svet (Mladinska knjiga), Renata Salecl za knjigo Tek na mestu (Mladinska knjiga) in Marcel Štefančič, jr. za delo Črna knjiga kapitalizma; Kako je Zahod izživljal svoje stalinistične fantazije (UMco).

Nagrado za najboljšo esejistično zbirko, poimenovano po pisatelju, dramatiku in esejistu Marjanu Rožancu, na pobudo Nika Grafenauerja podeljujejo od leta 1993. Kot poklon Rožancu so v društvu te dni organizirali več dogodkov. V torek je bilo v Volčah srečanje ob spominski plošči Rožancu, nato pa tradicionalni pogovorni večer z letošnjimi nominiranci v Knjižnici Komen, ki ga je povezoval p. Edvard Kovač.

Vir: STA