Papež Frančišek se je minulo soboto z obiska na grškem otoku Lezbos v Rim vrnil s tremi begunskimi družinami iz Sirije. Kot poroča katoliški spletni portal Aleteia, je muslimanskim družinam gostoljubje najprej izkazala Skupnost sv. Egidija. Ob prihodu so jih s cvetnimi lističi in z velikim plakatom, na katerem je v italijanskem in arabskem jeziku pisalo »Dobrodošli v Italiji«, pričakali časnikarji, italijanske družine in prostovoljci omenjene skupnosti.



Sirske družine so nastanjene v enem izmed nadstropij sedeža Skupnosti sv. Egidija v rimski četrti Trastevere. Za sobotno večerjo je nove goste pričakal izbor tradicionalnih sirskih jedi.

Med begunci, ki so z letalom z Lezbosa pripotovali v Rim, je tudi Rummy, ki prihaja z območja Deir ez Zor v Siriji – ta del države je trenutno pod nadzorom skrajnežev »Islamske države«. Rummy je v Rim prišel z ženo in s tremi otroki. Po pristanku na rimskem letališču je na kratko spregovoril s časnikarji spletnega portala Aleteia.

Kdaj in kako ste prispeli v Grčijo?

V Grčijo smo prišli pred 50 dnevi, preko morja. Prijavili smo se pri organizaciji, ki se ukvarja s pomočjo pri preseljevanju. Včeraj je bilo rečeno, da bo deset ljudi z Lezbosa povabljenih v Rim s papežem Frančiškom. Zabeležili so naša imena in vkrcali smo se na letalo.

Ali ste kaj govorili s papežem?

Papež Frančišek je resnično izreden in ponižen človek. Z njim se popolnoma strinjam. Dobrodošlica je neverjetna. Zelo smo hvaležni, prosimo pa tudi za varnost v naši domovini, da bi lahko v prihodnosti stopali po skupni poti.

Kje ste živeli v Siriji in koliko vas je bilo v družini?

Naša družina šteje pet članov: moja žena, najini trije otroci in jaz. Preden smo zbežali v Turčijo in nato v Grčijo, smo živeli v kraju Deir ez Zur.

Kaj pa člani vaše razširjene družine – so z vami ali so ostali v Siriji?

Vsi so ostali v Siriji.

Kakšni so vaši upi za prihodnost?

Upam, da bo v Siriji zavladal mir, če pa se vendarle ne bo mogoče vrniti v domovino, prosimo evropske vlade, naj nam pomagajo zgraditi boljšo prihodnost za naše otroke. Moji otroci ne hodijo več v šolo. Sin je vedno sanjal o tem, da bi postal zdravnik. Upam, da mu bo sanje uspelo uresničiti.

Vir: www.aleteia.org
Foto: Aleteia