Jože Vodlan že od leta 1958 živi in ustvarja v tujini. Talent in silna želja po slikanju sta ga iz takratnega komunističnega sistema, kjer so imeli privilegij študirati na likovni akademiji v glavnem pripadniki režima, pripeljala v avstrijski Linz. Po z odliko končanem študiju ga je leta 1963 »želja, da bi se preživljal s slikanjem,« odpeljala v Ameriko.

V Clevelandu so z rojakom, študijskim kolegom, tudi akademskim slikarjem Mirom Zupančičem in kiparjem Francetom Goršetom ustanovili umetniški klub LOK in svojo umetnost predstavljali po številnih razstaviščih v Ameriki in Kanadi. Čeprav je kmalu spoznal, da se s prodajo slik ne bo mogel preživljati in si je poiskal delo kot grafični oblikovalec v velikih ameriških korporacijah, slikati nikoli ni prenehal. Ustvaril je izjemen opus, že večkrat je razstavljal tudi v Sloveniji, leta 1997 tudi v galeriji Družina.

Ob 80. obletnici rojstva in 60. obletnici odhoda iz domovine je slike iz zadnjega obdobja prvič razstavil v rodnih Rimskih Toplicah, razstava v prostorih tamkajšnje knjižnice bo na ogled do konca poletja. Ob priložnosti odprtja razstave (23. junija) je prišel v domovino iz Severne Karoline, kjer živi z ženo Silvo, roj. Kovačič, v Ameriki so si dom ustvarile tudi njegove tri hčere. Življenje Jožeta Vodlana je publicist Rudi Mlinar leta 1914 popisal v biografiji Za mavrico preko oceana.

Je drugače, ko slikate sakralno ali posvetno abstraktno sliko?

Čustva so podobna, kot če poslušaš sakralno ali pa posvetno glasbo. Seveda je drugače. Jaz sem isti človek, čustva so drugačna. Sakralnih podob ne morem vedno slikati. Pride val – podobno kot pri zaljubljenosti. Človek ne more biti ves čas intenzivno zaljubljen (nasmeh). Sicer pa v svojem ustvarjanju iščem svetlobo, iščem lepoto. Ne glede na vsebino slike pa je vse moje delo in tudi vse moje življenje naravnano v isto smer – k Bogu. In vem, da je od njega tudi navdahnjeno. Tudi v najtežjem obdobju, ko sem se zaradi pomanjkanja komaj preživljal iz dneva v dan, moje slike niso bile temne, bile so svetle, upajoče. Na mojih slikah vseh žanrov in vsebin so liki usmerjeni navzgor, izražajo mir. Tudi če vsebina ni neposredno sakralna, je na njih upodobljeno Božje, ustvarjene so z darom in navdihom Božjega.

Jože Vodlan je o svojem delu, življenju čez lužo, umetnosti, veri in domovini spregovoril za tednik.

Celoten pogovor si preberite v novi Družini.