Toda ob vseh teh stiskah ga najbolj zaboli nekaj zelo preprostega. Otroci mu govorijo: »Aba, please food!« – »Oče, prosim, hrano!« In še drugi stavek, ki ga je poslušal vedno znova: »Abba, why are you going home? Please stay with us.« – »Oče, zakaj greš domov? Ostani z nami.«

Etiopija ga spremlja že desetletja

Njegova povezanost z Etiopijo je močna. Po podatkih Posavskega obzornika je državo prvič obiskal leta 1984, ko je salezijanska družba pomagala ljudem, ki jih je prizadela velika lakota. Od takrat se je v Etiopijo vračal in tamkajšnjim salezijancem pomagal predvsem pri skrbi za revne in zapuščene otroke. 

FOTO: FB Jože Andolšek

Kot je povedal za Družina.si, se v salezijanski misijon na severu Etiopije odpravlja 22. oktobra, skupaj z novim ravnateljem Misijonskega središča Slovenije Gregorjem Bregarjem. »To bo njegovo, ‘prvo misijonsko potovanje,’« navdušeno poudari Andolšek.

Trpljenje ljudi na severu Etiopije je tako hudo in njihove travme so tako raznolike, da jih je težko opisati! (Jože Andolšek)

Zakaj se pri 75 letih odloča za tako velik korak?

»Pri preroku Izaiji berem:
‘Lomi lačnemu svoj kruh,
in pripelji bezdomce v hišo.
In ko vidiš nagega ga obleci.
Tedaj napoči tvoja luč kakor zarja,
zdajci zacvete tvoje ozdravljenje,
tvoja pravičnost pojde pred teboj!’ Iz 58, 7-8

Bolečina ljudi, s katerimi sem živel na severu Etiopije, se me je globoko dotaknila in me spremenila. Zato sem v tihoti ostajal pred Bogom ter v pogovoru prišel do odgovora, kaj mi je storiti. Želel sem slediti temu, kar je Bog položil v moje srce. Sledil sem tej strasti in tvegal,« pravi.

FOTO: FB Jože Andolšek

Posebej so se mu vtisnili v spomin podhranjeni otroci, ki nimajo hrane, čiste vode in zdravil. »Ko sem gledal te okostenele obraze otrok, sem si rekel: ‘Rad bi po svojih močeh pomagal in prinašal upanje,’« pojasni.

Ob svojem duhovniškem posvečenju je v dnevnik zapisal željo: »Rad bi postal kanal, po katerem se pretaka življenjski sok evangelija.« Danes pravi, da je prav v srečevanju z najbolj revnimi spoznal, da si lahko v bolečini in upanju podarimo drug drugega. »V misijonu srečujem Jezusa v revnih in ranjenih, ki me spominjajo na njegove besede: 'To je moje telo …' Najbolj me prevzame njihova hvaležnost!«

Mnogokrat sem že bil v misijonu, pa težje primere kot tukaj nisem še doživel. (Jože Andolšek)

Od vojne do otrok, ki prosijo za hrano

Andolšek opozarja, da je trpljenje ljudi na severu Etiopije tako hudo, njihove travme pa tako različne, da jih je težko opisati. Pred letom dni so ga namreč sobratje salezijanci v Mekelleju prosili, naj obiskuje družine, ki so bile med vojno oropane vsega. »Od 2020 do 2022 je bilo ubitih nad milijon ljudi in 180 tisoč deklet in žena spolno zlorabljenih,« razlaga. Med njimi so starejši, žene, dekleta in otroci, mnogi telesno, duševno in duhovno ranjeni.

Po sveti maši in zajtrku se je skupaj s socialno delavko odpravljal k družinam. S Križnarjem sta vzela najpotrebnejša zdravila, vitamine in hrano za otroke, družinam pa sta ob odhodu namenila tudi manjši dar za hrano. »Mnoga dekleta, žene, pa tudi otroci so zaradi zlorab vojakov HIV pozitivne. Ob njih sem spoznal, da biti enostavno z njimi, je kar največ, kar jim lahko podarim,« pove in doda: »Mnogokrat sem že bil v misijonu, pa težje primere kot tukaj nisem še doživel,« pravi.

Med številnimi zgodbami ga je posebej nagovorila zgodba srednješolke Tsege. Med vojno ji je vojaški avto zapeljal čez nogo. Tri leta je poskušala živeti s poškodbo, nato pa je z denarjem za operacijo vendarle dobila možnost, da se je rešila dolgotrajnega trpljenja. Ko je prejela denar za operacijo, sta z mamo od veselja jokali. »Ni veliko zgodb s srečnim koncem. Vendar ta je,« pojasni.

»Oče, zakaj greš domov? Ostani z nami.«

Andolšek bo tudi v Etiopiji ostal povezan z mladimi. Med počitnicami v juliju je z mladimi obiskoval starejše ljudi. Ob pogovorih je spoznal tudi stiske mladih, med katerimi jih veliko odrašča brez očeta. »Ob njih sem spoznal, kako pomembna je očetova navzočnost pri oblikovanju osebnosti, zlasti pri dekletih,« pravi.

FOTO: FB Jože Andolšek

Poseben problem predstavlja tudi odhajanje mladih fantov iz države, ki želijo ubežati služenju vojaškega roka. Zato ga je ravnatelj prosil, naj spremlja tiste, ki so ostali. »To mi veliko pomeni, saj mi je bilo spremljanje mladih pomembno že v času mojega poučevanja na Slovenski gimnaziji.«

Toda ob vseh teh stiskah ga najbolj zaboli nekaj zelo preprostega. Otroci mu govorijo: »Aba, please food!« – »Oče, prosim, hrano!« In še drugi stavek, ki ga je poslušal vedno znova: »Abba, why are you going home? Please stay with us.« – »Oče, zakaj greš domov? Ostani z nami.«

FOTO: FB Jože Andolšek

Odhaja v negotov čas

Njegov odhod bo še posebej zahteven zaradi trenutnih razmer. Andolšek opozarja, da položaj na severu Etiopije trenutno ni dober in da ni jasno, kako dolgo bo mogoče ohraniti letalsko povezavo. Po njegovih besedah je v nekaterih predelih severa znova izbruhnila vojna.

Za pomoč ljudem, ki se na severu Etiopije soočajo z lakoto, lahko svoj dar nakažete tukaj:

Misijonsko središče Slovenije
Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0201 4005 1368 933
BIC banke: LJBASI2X
Koda namena: CHAR
Namen nakazila: Lakota v Etiopiji
Referenca: SI00 249204