Papež Benedikt XVI. je na včerajšnji splošni avdienci v avli Pavla VI. v Vatikanu poudaril, da bi bil svet srečnejši, če bi ljudje posnemali odnos ljubezni Svete Trojice. Če bi bili odnosi med ljudmi upodobljeni po vzoru odnosa ljubezni, ki povezuje tri Božje osebe, bi svet bil srečnejši kraj, v katerem bi vsak živel za drugega. Samo ljubezen nas naredi srečne, saj živimo v odnosih, živimo za to, da ljubimo, in da smo ljubljeni, je poudaril sveti oče in dodal, da se v Sveti Trojici raznolikost pretvori v edinost, kjer je vse zadovoljstvo in veselje.

Kot so poročali pri vatikanskem radiu, je papež sicer včerajšnjo katehezo posvetil dvema teologoma 12. stoletja, Ugoju in Riccardu, ki sta živela in delovala v znameniti pariški opatiji San Vittore. Za prvega teologa, Ugoja, ki pripada samostanski veji teologije, so po papeževih besedah vse znanosti predstavljale vrednoto samo po sebi, služile so mu za razširjanje znanja in kot hrepenjenje do spoznavanja resnice. Ugo je zato svojim študentom priporočal, naj nikoli ne omejujejo ali zmanjšujejo svoje želje do učenja ter naj se učijo vsega tistega, česar še ne znajo in ne vedo.

Teologija pa je po Ugojevem prepričanju zahtevala predvsem študij svetih spisov. Da bi spoznali Boga, je dejal papež, namreč ne moremo drugače kot začeti pri tistem, kar je Bog sam želel razodeti v Svetem pismu. Ugo je vztrajal pri literarnozgodovinskem pomenu svetih spisov – trdil je nameč, da je najprej treba spoznati in poglobiti pomen zgodovine, ki jo ti pripovedujejo, ter se šele nato lotiti odkrivanja simbolnega pomena. Zgodovina pa, kot je pojasnil Benedikt XVI., za Ugoja ni bila nek izhod iz slepe usode ali nekaj absurdnega, pač pa je nasprotno menil, da v človeški zgodovini deluje Sveti Duh, ki spodbuja dialog med ljudmi in Bogom, njihovim prijateljem.

V nadaljevanju je sveti oče pojasnil Ugojevo razlago zakramentov, ki jih je omenjeni teolog 12. stoletja opredelil kot telesno in materialno prvino, predložena na zunanji in čutni način, ki predstavlja nevidno in duhovno milost, jo sporoča in vsebuje. Ugo je torej po papeževih besedah zakrament opredelil na podlagi treh prvin. Prva je ustanovitev, ki jo je izvršil Jezus Kristus, druga je sporočilo milosti ter tretja podobnost med vidno, materialno prvino in nevidno prvino, ki sta obe Božji dar. Papež Benedikt XVI. je ob tem poudaril, da morajo duhovniki tudi danes ustrezno vrednotiti znamenja zakramentalnih obredov ter jih negovati s katehezami, da bi verniki sleherno obhajanje zakramentov doživljali pobožno, intenzivno, veselo in duhovno.

Drugi teolog iz opatije San Vittore, o katerem je včeraj govoril rimski škof, pa je bil Riccardo, Ugojev učenec in avtor znamenite knjige z naslovom Sveta Trojica, v kateri je pojasnil odnos ljubezni v Sveti Trojici, ljubezen med Bogom Očetom, Sinom in Svetim Duhom. Poudarjal je, da v Sveti Trojici vse tri osebe ne le, da živijo ena z drugo, pač pa živijo ena za drugo in ena v drugi. Le ljubezen nas naredi srečne, saj živimo v odnosu, živimo, da bi ljubili, in da bi bili ljubljeni, je svoj nagovor zaključil sveti oče.