Sándor Vályi: Iz dežele daljne
Sándor Vályi: Iz dežele daljne
Publicist Bojan Zadravec je v samozaložbi izdal knjigo pesmi murskosoboškega Juda, ki so ga nacisti konec leta 1944 umorili v taborišču Flossenbürg.
Bojan Zadravec je izdal še eno knjigo v samozaložbi. Njen naslov je Iz dežele daljne. Gre za prevod pesmi (iz madžarščine jih je prevedel škof dr. Jožef Smej, zbirko je uredil Franc Kuzmič), ki jih je napisal dr. Sándor Vályi (1883–1944). Pred drugo svetovno vojno je bil najbolj vpliven murskosoboški Jud.
Bil je odvetnik, humanist, tudi pesnik, publicist, kolumnist, dobrotnik, predsednik židovske skupnosti v Murski Soboti, oče Emerika (Imreja) Vályija, znanega izumitelja v Združenih državah Amerike. Kot Jud je umrl v koncentracijskem taborišču Flossenbürg novembra 1944. Pesmi so našli po več kot sto letih nastanka.
Valyi je pisal v lepi, a zahtevni madžarščini. Škof Smej je napisal tudi spremno besedo. V pesmih je poleg ljubezni pisal tudi o Kristusu in o njegovem Vstajenju.
Na predstavitev pesniške zbirke v Murski Soboti je prišla tudi Vályijeva vnukinja Kathy Vályi, ki živi v New Yorku.
Žid, ki je pisal o vstajenju
Kdo je danes Sándor Vályi, se je vprašala vnukinja na predstavitvi.
– Žid, ki je zgovorno pisal o vstajenju in čigar pesmi je prevedel katoliški duhovnik.
– Rodoljub, ki je razumel liberalno vsebino tega čustva. V današnjem premiku k plemenski sovražnosti, ki je zajel Združene države Amerike, Madžarsko, Izrael in mnoge druge države, je bistveno razmišljati o pomenu rodoljuba. Molim za vse, da bi po zgledu Sándorja Vályija sprejeli skupno človečnost in zavrnili pristaše avtoritarizma, ki izkoriščajo naše razlike.
– Meščan te lepe Murska Sobote, ki je bila stičišče verstev, narodnosti in jezikov.
– Človek, ki so ga od nas iztrgale zle sile nacionalizma, sistematičnega zanikanja človečnosti ter vznesene in sovražne retorike o rasni prevladi.



