Sanje so zanimivo, skrivnostno dogajanje med spanjem, z njihovimi simboli in pomenom se človek ukvarja že od praveka. Nekateri sanjam pripisujejo (pre)velik pomen, drugi trdijo, da sploh ne sanjajo. Vendar, kot pravi psihiater dr. Jože Magdič »ni spanca brez sanj in ni sanj brez pomena. Kdor ne sanja, zboli – telesno ali duševno. Sanje so nujne za normalno delovanje možganov.«

Psihiater dr. Jože Magdič (foto Karlo Smodiš)

Proces, pomemben za zdravje

Sanjamo vsako noč približno na vsakih 90 minut, pravijo znanstveniki, ki s posebno metodo električnih valov merijo možganske aktivnosti in tako točno določijo, kdaj speči začne sanjati. Sanjamo v t. i. REM fazah (kratica pomeni v angleščini hitro premikanje oči), takrat, kot pove dr. Magdič, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja za časa študija na Jungovem inštitutu v Zurichu, več let na kliniki za epilepsijo znanstveno preučeval aktivnosti možganov v spanju, »prihaja do spremembe valovanja možganske aktivnosti. V času sanjanja 'možganovina' drugače funkcionira.« Ko sanjamo, pojasni dr. Magdič, »se v možganih odvijajo določeni biokemični procesi, ki so pomembni za človekovo biološko in duševno psihično zdravje. Poenostavljeno bi rekel, da naš organizem med sanjanjem proizvaja v možganih med drugimi »naravna zdravila za mentalno zdravje, vključno antidepresiv serotonin«. V sanjah se torej dogajajo, trdijo znanstveniki, določeni samoozdravitveni psihični procesi, ki so potrebni za normalno delovanje človeškega telesa in duše.


Foto: Shutterstock

Prastara govorica možganov

Vsi sanjamo. Če se sanj ne spomnimo, še ne pomeni, da nismo sanjali, razloži dr. Magdič: »Če kdo ne bi sanjal, bi zbolel, torej če ne bi imeli REM faz spanja, bi zblazneli, umrli. Vsi sanjamo, ampak naš vsakdanji stres in življenjska naglica nam pogosto ne dovoljujeta, da bi se zavestno ukvarjali z prastaro govorico naših možganov, z najglobljimi strukturami, najglobljimi resnicami, najglobljo biologijo duševnega življenja.«

Zakaj mnogi najbolj živo sanjajo na dopustu? Kakšne vrste sanj poznamo? Kaj sporočajo podobe in simboli iz sanj in zakaj v sanjah po besedah psihiatra ni laži … pa obširno v novi številki Družine.

p. Damjan Ristič: "Ko umolknemo, nam Bog najlaže spregovori"

Kako pa se je Bog prek sanj razodeval v odrešenjski zgodovini? O sanjah v Svetem pismu smo se pogovarjali s p. Damjanom Rističem.


Jezuit p. Damjan Ristič (foto Tatjana Splichal)

Na vprašanje, zakaj Bog ubira pot sanj, da človeštvu sporoči pomembne dogodke, je odgovoril: "Narava sanj je numinozna oz. enostranska – ne v religioznem smislu, ampak onstran mojih moči, da bi jih obvladal. Človek v sanjah nima »komande«; so del našega nezavednega, predstavljajo torej del nas, ki ga ne vidimo ali ne maramo videti. Ko sanje predelujemo, v nas odkrivamo globoke simbolne svetove, razsežnosti, ki se jih v budnem stanju ne zavedamo. Zato sanjam pripisujejo globoko duhovno naravo. Za bibličnega človeka so sanje sinonim za neko globlje dogajanje, ki ga vodi Bog." Ali torej Bog vstopa tudi v človekovo spanje, pa p. Ristič odgovarja: "Človek je veliko več, kot se zaveda, in ko umolknemo, ko »odklopimo« zavest, takrat nam Bog najlaže spregovori. V sanjah se odpre nov svet, nove razsežnosti, nova obzorja. Bog želi vstopiti tudi to nezavedno, v človekovo neaktivno stanje, ko sprosti zavore zavesti, tudi takrat je Bog z nami, v nas in nam govori. V sanjah je človekov ego nemočen, ne more se pogajat.
Kaj vse in komu je Bog govoril v sanjah? Kaj nam danes sporočajo Jakobove in Jožefove sanje? In katere sanjske pripovedi so temelj religioznega razodetja? O tem v novi tiskani Družini.


Foto: p. Branko Petauer