Kot je znano, je na meji med Slovenijo in Avstrijo nadzor, čeprav gre za notranjo mejo v schengenskem prostoru. Kot je povedala Fajonova, Slovenija ne vidi razlogov za ohranjanje nadzora na meji.

Z dialogom do rešitve

V luči vojne v Ukrajini ter precejšnjega povečanja nezakonitih prehodov meje v zadnjih mesecih ni alternative temu ukrepu, je poudaril avstrijski zunanji minister Schallenberg. Ob tem je zatrdil, da si bodo prizadevali z dialogom najti rešitev, da bodo razmere na meji spet take kot pred letom 2015, navaja STA.

Nadzor na meji od leta 2015

Naša severna soseda je leta 2015 na vrhuncu begunske krize uvedla nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko in ga ves ta čas podaljšuje. Nazadnje so ga sredi maja podaljšali še za pol leta, med razlogi pa so že tedaj navedli vojno v Ukrajini. Ministra sta sicer danes potrdila dobro sodelovanje med državama na različnih področjih ter poudarila pomen manjšin za odnose.

Sodelovanje pri projektih za obnovo Ukrajine

Glede razmer v Ukrajini sta ministra napovedala sodelovanje pri projektih za obnovo države po vojni. Zavzela sta se tudi za to, da se v EU naredi vse za uresničitev zavez, danih državam Zahodnega Balkana glede vključevanja v Unijo. »Zavezana sem podpori državam Zahodnega Balkana za čimprejšnje članstvo v EU. Temu bom posvečala veliko pozornosti in se trudila, da bo to vprašanje visoko na agendi EU, predvsem v kontekstu razmer v Ukrajini in novih držav, ki se približujejo Uniji,« je dejala Fajonova.

Srečanje med Schallenbergom in Golobom. FOTO: Twitter Vlada RS

O nadzoru na meji, odnosu med državama, energetski situaciji

Avstrijski zunanji minister Schallenberg se je v nadaljevanju sestal tudi s predsednikom vlade Robertom Golobom, ki je izrazil željo, da bi Avstrija čim prej odpravila nadzor na notranji schengenski meji. Sogovornika sta se dotaknila tudi odnosov med državama ter osrednjih evropskih tem s poudarkom na energetski situaciji kot posledici ruske agresije na Ukrajino. »Govorila sta o pridobitvi alternativnih virov plina in ocenila možnosti širitve potenciala plinskega terminala na Hrvaškem (LNG Krk) in v Italiji (Adriatic LNG, Rovigo),« so sporočili iz Golobovega kabineta.