Pod pismo so se podpisali Ljudmila Novak (NSi/EPP), Franc Bogovič (SLS/EPP), Irena Joveva, Klemen Grošelj (oba LMŠ/Renew) in Milan Brglez (SD/S&D). Naslovili so ga na avstrijskega zveznega kanclerja Karla Nehammerja, avstrijskega notranjega ministra Gerharda Karnerja ter pristojno evropsko komisarko Ylvo Johansson.

Podaljšanje nadzora na mejah prejšnji teden

Naša severna soseda Avstrija je prejšnji teden obvestila Evropsko komisijo, da podaljšuje nadzor na mejah z Madžarsko in s Slovenijo, Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je kot enega od razlogov za to odločitev navedel tudi vojno v Ukrajini. Prejšnjo sredo se je namreč iztekel nadzor na mejah s Slovenijo in z Madžarsko, a ga je Avstrija podaljšala za pol leta.

Nadzor na meji omejuje svobodo gibanja

Kot je zapisalo pet evroposlancev, Slovenija več kot ustrezno naslavlja izzive na področjih iregularnih migracij, morebitnih terorističnih groženj in trgovine z ljudmi. Delujoči schengenski sistem Avstriji ne predstavlja nikakršne grožnje, medtem ko nadzor na mejah močno omejuje svobodo gibanja. Prav tako ni novih groženj, ki bi odločitev upravičile, številna podaljšanja nadzora na notranjih mejah od leta 2015 pa po mnenju poslancev niso bila skladna s pravili.

Delujoči schengenski sistem Avstriji ne predstavlja nikakršne grožnje, medtem ko nadzor na mejah močno omejuje svobodo gibanja. (iz pisma slovenskih evropskih poslancev)

Poziv k ponovnemu premisleku

Podpisniki pisma so vlado naše severne sosede pozvali, naj vnovič premisli o nameri glede ponovnega podaljšanja nadzora na notranji meji EU. Hkrati so pozvali Evropsko komisijo, da izda mnenje, ali to zadeva nujnost ali sorazmernost načrtovane ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah. Poslanci prav tako poudarjajo, da bi morala ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ostati ukrep v skrajni sili in da bi morali razmisliti o alternativnih ukrepih za nadzor na notranjih mejah.

Evropska komisija brez odziva

Evropska komisija se na ukrep Avstrije ni odzvala. Na vprašanje STA so zgolj pojasnili, da sodba Sodišča EU pojasnjuje pravila, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Ker je Sodišče EU v tej odločitvi pravzaprav odgovarjalo deželnemu upravnemu sodišču avstrijske Štajerske, pa mora zdaj po mnenju Evropske komisije o zadevi najprej odločiti slednje, torej avstrijsko deželno sodišče.

»Z državami članicami si prizadevamo za odpravo dolgotrajne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah s pomočjo tesnega tehničnega in političnega dialoga. Prav tako smo pripravljeni sodelovati z Evropskim parlamentom in Svetom EU pri obravnavi tega vprašanja v okviru tekočih pogajanj o posodobitvi zakonika o schengenskih mejah,« so sporočili iz Evropske komisije.