Foto: splet

V ponedeljek se je končalo VI. svetovno srečanje Krščanskega bratstva trajno bolnih in telesno prizadetih oseb, ki je bilo letos prvič v Sloveniji, sicer pa ga Bratstvo organizira vsake štiri leta v drugi državi, saj se na njem zbere tudi novo vodstvo svetovnega Bratstva. Od ponedeljka, 21., do ponedeljka, 28. julija 2014, so se v Celju, v Domu sv. Jožefa, srečevali voditelji Bratstva iz 26 držav oziroma štirih celin, delegati, bolniki, invalidi in njihovi spremljevalci ter odgovorni za delovanje Bratstva po svetu. Skupaj se je dogodkov udeležilo okrog 60 ljudi. Namen druženja je bilo povezovanje bolnikov in invalidov, s čimer se tudi medsebojno spodbujajo in si vlivajo moči, da bi lažje brodili skozi življenje. Voditelj Bratstva v Sloveniji Tone Planinšek je povedal, da Bratstvo »želi pomagati k čim bolj dejavnemu in duhovno bogatemu življenju v trajni bolezni ali po invalidnosti. Posameznikom pomaga k duhovni, kulturni in osebnostni rasti in spodbuja k odgovornosti drug za drugega«.

Slogan srečanja je bil Še bomo gradili v občestvu. Pogovori pa so se vrteli okrog delovanja Bratstva po svetu ter izpeljanih in načrtovanih projektov.

Slovesno odprtje Svetovnega srečanja Bratstva se je začelo ob 10h z mašo v cerkvi sv. Jožefa v Celju, ki jo je ob somaševanju 15 duhovnikov vodil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Bratstvo po njegovem mnenju uresničuje Jezusove besed, ko je k sebi povabil vse, ki so »obteženi«. Poudaril je medsebojno pomoč bolnikov samih, saj je bolnikom položil na srce, da so prav oni luč, ki jo prinašajo sedanjemu svetu zato morajo svojo bolezen, »to breme, ta križ ne samo sprejeti, ga nositi, ampak ga tudi preustvariti v znamenje odrešenja, tolažbe in upanja«. Pomoč med bolniki izvira že prav iz začetka Bratstva, kot je omenil škof Lipovšek, saj je s tem začel že ustanovitelj tega združenja, francoski duhovnik Henry Francois: »Če sem prav obveščen, je leta 1942 bil bolniški duhovnik, pa je v času svoje odsotnosti prosil bolnike, naj ga zamenjajo v njegovi službi. In to je bil začetek krščanskega bratstva bolnikov in invalidov.« Tako sta si pomagali »dve dekleti iz Mehike, ki sta ves čas skupaj – Ana Fernanda na vozičku ima pomočnico Victorio, ki je slepa. Zato jo prva z vozičkom usmerja, druga pa voziček pelje, in tako skupaj prideta, kamor želita. Tudi to je življenje Bratstva – je pričevanje za svet, v katerem živimo,« je slogo dveh udeleženk opisala članica pripravljalne ekipe Svetovnega srečanja, Polona Kemperle.

V Domu sv. Jožefa v Kardinalovi dvorani je bila po maši slovesnost ob odprtju, kjer je zbrane nagovoril Tone Planinšek, ki je slogan Še bomo gradili v občestvu razložil kot odgovornost vsakega človeka za svoje življenje v bolezni in zdravju, »zato nam je Bratstvo dano kot darilo, za učenje v trpljenju, kako uporabiti svoje zmožnosti in talente, za duhovno rast«. Nato je vesele besede spregovorila pozdravila mednarodna predstavnica Bratstva Maria Dolores Varea Andres iz Španije. Izposodila si je misli dozdajšnje voditeljice svetovnega Bratstva Dolores Vazkuez Aznar, ki jo je svoje življenje posvetila pomoči bolnikov in invalidov, v začetku letošnjega leta pa jo je Bog poklical k sebi. Nekaj besed sta zbranim namenili še podžupanja Mestne občine Celje, mag. Darja Turk, in predsednica N.Si Ljudmila Novak. Poleg njiju so se odprtja udeležili še nekdanja duhovna asistenta Bratstva v Sloveniji Vlado Bizant in Roman Travar ter zdajšnji asistent Borut Pohar, predstavniki različnih redov na Slovenskem in invalidskih organizacij, nekateri člani Bratstva v Sloveniji ter sodelavci in dobrotniki.


Tudi bolniki si morajo pomagati med seboj. Fotografiaj je ilustrativna. Foto: Jože Pavlič

Naslednji dan so najprej pregledali sklepe in priporočila srečanja iz leta 2010, nato pa so se razdelili v skupine po kontinentih, ki so v naslednjih dneh poročali o svojem delu. Pogovarjali so se tudi o Konvenciji Združenih narodov o človekovih pravicah, še posebej o pravicah bolnikov in invalidov. Voditelj Bratstva v Sloveniji, Tone Planinšek, je izpostavil Afriko, kjer so razmere najbolj kritične, saj večina afriških držav še ni ratificirala konvencije o človekovih pravicah, med katerimi so tudi pravice invalidov… »Trajno bolne in invalidne osebe še vedno težko dostopajo do javnega šolstva, do socialnih služb in zdravstvene oskrbe. V nekaterih državah je Bratstvo vodilna organizacija, ki daje pobudo, da se je o teh vprašanjih začelo razpravljati na parlamentarni ravni.« Dotaknili pa so se tudi solidarnosti kot delitve dobrin in vrednot. »Vsi imamo razlog za delovanje v solidarnosti, ker imamo vsi istega stvarnika in smo vsi med seboj bratje in sestre. O solidarnosti je spregovoril že ustanovitelj Bratstva Henry Francois. Za razmišljanje smo vzeli njegove tri vidike: 1. Bratstvo nagovarja vse ljudi, brez razlike. 2. Ljubezen je dejavna. 3. Bratstvo vidi bogastvo v drugih ljudeh in spoštuje njihovo svobodo.« Ob koncu so zbrali predloge za večjo solidarnosti v medsebojnih odnosih.

V petek so se udeleženci podali na romanje na Brezje, kjer je somaševalo osem duhovnikov iz štirih celin, nato pa so odšli na Zaplano nad Vrhniko. Tam se srečujejo člani Bratstva v Sloveniji, ki je bilo ustanovljeno leta 1973 in ima okoli 270 članov.



Vir: Radio Ognjišče/Katja Cingerle