Foto: dr. Uroš Košir

Kot je v soboto sporočil predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman, so jamarji dan prej v še enem od kraških brezen v Kočevskem rogu odkrili človeške posmrtne ostanke. Gre za ostanke vsaj 35 oseb, v veliki večini moških, najbrž pa jih bodo izkopali še več deset. »Domnevamo lahko, da gre za eno od še neodkritih morišč v Kočevskem rogu,« je sporočil dr. Dežman. V nadaljevanju njegov zapis objavljamo v celoti:

»Med topografsko raziskavo kraških brezen v Kočevskem rogu sta jamarja v enem od brezen naletela na človeške posmrtne ostanke. V petek, 10. julija 2020, so novomeški jamarji in arheologa dr. Uroš Košir in Marko Pečovnik ter antropologinja dr. Petra Leben Seljak iz podjetja Avgusta začeli raziskavo. Po delnem iznosu posmrtnih ostankov je antropološka analiza odkrila, da gre za posmrtne ostanke vsaj 35 oseb, moških, morda je med njimi ena ženska.

Po stanju v jami lahko sklepamo, da bo v nadaljevanju ekshumiranih vsaj še nekaj deset oseb. Domnevamo lahko, da gre za eno od še neodkritih morišč v Kočevskem Rogu, kjer so posmrtni ostanki predvsem nekdanjih več tisoč pripadnikov novomeške domobranske skupine, ki se ni uspela umakniti v tujino. Lovili so jih še dolge mesece po koncu vojne in večinoma umorili.

Pričakovali smo, da jih bomo našli tudi v morišču in grobišču v Rugarskih klancih, vendar so bili tam odkriti posmrtni ostanki 22 moških. Glede na odkrite predmete gre verjetno za žrtve, ki so bile del oboroženih formacij Neodvisne države Hrvaške. Zadnje raziskave v Kočevskem Rogu so potrdile, da je brezno pod Macesnovo gorico verjetno največje slovensko morišče in grobišče. Upamo, da bo letos izveden razpis, ki bo omogočil ekshumacijo žrtev letu 2021.

Analiza več sto predmetov žrtev, umorjenih v breznu pod Krenom, ki so bili najdeni v breznu pri Debliških livadah, nakazuje, da gre večinoma za predmete, povezane s pripadniki srbskih in črnogorskih četniških enot. Tako se poraja vprašanje, kje so potem v Kočevskem rogu pobili iz Avstrije vrnjene hrvaške vojne ujetnike. Ali so morda ti v še neznanem breznu v Ušivih jamah?

Foto: dr. Uroš Košir

Prav tako še nimamo odgovora o Italijanih (morda so mislili Jelenov žleb?) v Kočevskem rogu, o katerih so govorili na sestanku na slovenskem Izvršnem svetu 11. aprila 1960. Obravnavali so sporazum med Italijo in Jugoslavijo o prekopu posmrtnih ostankov padlih italijanskih vojakov v Italijo. Takrat so odločili: »Poseben primer so Kraške Jame in Kočevski rog. O teh dveh zaenkrat Italijani ne govore. Če pa bodo postavili to vprašanje, bo mogoče odbiti obisk oz. pregledovanje teh krajev edinole z motivacijo, da je Kras v našem obmejnem pasu in da je Kočevski rog kot strateško ozemlje tajnost.«

Danes, 11. julija, je spominska slovesnost za umorjenimi muslimani v Srebrenici. Mednarodna skupnost je vložila izredne napore in sredstva v odkrivanje resnice o tem genocidu in sojenju odgovornim zanj. Smrt več kot 8.300 mož in dečkov ni bila posledica maščevanja, ampak je bila morilska akcija, načrtovana in ukazana z najvišje ravni. Operacija je zahtevala ogromna sredstva, mobilizacijo moštva, določitev lokacij pobijanja in zakopavanja, oskrbo z prevoznimi sredstvi in strelivom, izbiro lokacij umorov, zagotovitev moštva in strojev za izkop grobov in zakop posmrtnih ostankov žrtev. Genocid je vojska bosanskih Srbov izvedla od 11. do 19. julija 1995. Čez desetletje je komisija Republike Srbske poročala, da je bilo v genocid vpletenih 25.083 oseb, od tega 19.473 vojakov. 17.974 so jih identificirali z imenom in priimkom.

Mednarodna skupnost se zaveda svoje odgovornosti, ker ni zmogla zagotoviti obljubljenega varstva za ogrožene muslimane. Na strani zločincev so naredili vse, da bi zločin skrili in zaščitili zločince: uničevanje arhivov, prekopavanje posmrtnih ostankov žrtev, pritisk na priče pred haaškim sodiščem, pomoč zločincem pri skrivanju pred aretacijami …

In če obsojamo zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti v Srebrenici, potem obsojamo tudi zločine nad vojnimi ujetniki in civilisti, ki jih odkrivamo v Kočevskem rogu ter drugod po Sloveniji. Republika Slovenija naj v tem globalnem procesu tranzicijske pravičnosti še naprej aktivno sodeluje.«