Karl Erjavec je zelo popisan list slovenske politike. Dolgoletni prvi mož upokojenske stranke DeSUS in nekdanji minister na treh resorjih (za obrambo, za zunanje zadeve in za okolje in prostor) v kar šestih vladah pod vodstvom Janeza Janše (dvakrat), Boruta Pahorja, mag. Alenke Bratušek, dr. Mira Cerarja in Marjana Šarca se v politiko vrača po treh letih in pol abstinence, potem ko je marca 2021 odstopil kot predsednik DeSUS in tudi izstopil iz stranke.

Pridih SAB

Potem ko je 125 prisotnih od skupno 244 ustanovnih članov na kongresu v Hotelu Slon v Ljubljani v sredo potrdilo statut stranke, je podelilo tudi predsedniški mandat Karlu Erjavcu, medtem ko sta bila za podpredsednika izvoljena Naila Sluga in Robert Latin, nekdanji kandidat za poslanca na listi Stranke Alenke Bratušek (SAB). Za generalnega sekretarja stranke bo Erjavec predlagal Zlatka Ficka, ki je nekoč že sodeloval z njim pri DeSUS, preden je prav tako dezertiral v SAB.

Strankarski zelenec Štefanec

Strankin svet bo kot predsednik vodil nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec, ki je pred kongresom poudaril, da stranko ustanavljajo prekaljeni kadri, saj da ni »skoraj nihče v Sloveniji danes zadovoljen s stanjem, v kakršnem smo«, ob čemer je manjšanje proračunskih sredstev Računskemu sodišču označil za politično korupcijo. Za Štefaneca je to prva politična oziroma strankarska funkcija doslej.

»Nad 20 poslancev«

V svet stranke sta bila med drugim izvoljena tudi nekdanji ljubljanski podžupan v mandatu Danice Simšič in tedaj prvi mož ljubljanske LDS Slavko Slak ter nekdanja ministrica za okolje in prostor (iz kvote DeSUS, v katerem je bila podpredsednica) v vladi dr. Mira Cerarja in pred tem županja Slovenske Bistrice Irena Majcen, ki je napovedala celo, da se bo stranka ne le prebila v parlament, temveč bo imela »nad 20 poslancev«.

Pomanjkanje veščin

Po lastnih besedah se je Erjavec v politiko vrnil na prigovarjanje ljudi, ko se je ponovno izkazala neuspešnost delovanja novih obrazov, kar potrjuje njegove besede izpred let – nov obraz, nova napaka. Po njegovem so tudi za politiko potrebne veščine, ki jih je zadnja leta manjkalo, zato Slovenijo prehitevajo države, ki so bile nekoč za njo. V novi stranki naj bi zato ponujali izkušnje in pot iz slepe ulice, tudi za povrnitev zaupanja v delo politike in državnih inštitucij.

Zaupanje in sodelovanje

»Prihodnost temelji na zaupanju, brez zaupanja ni sodelovanja, brez sodelovanja pa ne varne prihodnosti,« je zbrane na ustanovnem kongresu nagovoril Erjavec in preletel še svojo dosedanjo politično pot: »V politični karieri sem doživel marsikaj, lepe in tudi manj prijetne trenutke. Prepričan sem, da je za dobrega politika potrebno, da ima politične izkušnje in politično kilometrino, da doživi tudi kakšne grenke trenutke.«

Za varno prihodnost

Člani stranke, ki na politični parket stopa s sloganom Za varno prihodnost, so soglasno izvolili tudi njen program, iz katerega Erjavec izpostavlja štiri stebre: prvi so upokojenci in javni sistemi, zlasti zdravstvo in šolstvo; drugi so varnost in migracije; tretji gospodarstvo in kmetijstvo (stranka se bo po njegovem zavzela za pavšalno obdavčitev obrtnikov in podjetnikov); četrti pa podnebna politika v prizadevanju zlasti za povečanje odpornosti na naravne nesreče.

Kritičen do Goloba

Stranka bo nagovarjala najranljivejši skupini, mlajše od 30 in starejše od 50 let. Pri mladih bo izpostavljala stanovanjsko problematiko, pomanjkanje možnosti opravljanja pripravništev in da morajo delati, da lahko študirajo; pri starejših pa zdravstveno oskrbo in nasprotovanje plačevanju prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence. V nagovoru je bil kritičen tudi do vlade in premierja dr. Roberta Goloba, ki da ne pozna zakonodaje in strelja prazne obljube.

Ta vlada je mrtva

»Ta vlada ni več sposobna storiti pomembnih sprememb, reform; ta vlada je pravzaprav mrtva,« je bil oster in dodal, da se mu koalicijski partnerji smilijo. Po kongresu je predsednik najmlajše slovenske stranke izrazil prepričanje, da bo Zaupanje postala parlamentarna stranka, nemudoma pa bodo začeli širitev mreže na terenu, vanjo bodo vabili ljudi s političnimi izkušnjami, pogovori pa da bodo potekali vse do volitvah.

Treh nekdanjih ministrov ni bilo

Erjavca podpira Milan Jazbec, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za obrambo in veleposlanik, zato pa na ustanovnem kongresu ni bilo sicer predvidenih treh nekdanjih ministrov: za gospodarstvo (v vladi dr. Janeza Drnovška) Metoda Dragonje, za notranje zadeve (v vladi Janeza Janše) in nekdanjega poslanca SDS Dragutina Mateja ter ministrice za pravosodje (v zadnji Janševi vladi) in nekdanjo poslanko SMC mag. Lilijane Kozlovič, ki naj bi edina od njih v stranki res sodelovala.

Logar, Grošelj, Arhar, Damijan ...

Med vidnejšimi imeni, ki naj bi se pridružili Zaupanju, se je pred kongresom omenjalo tudi nekdanjega veleposlanika pri OZN in državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Andreja Logarja, nekdanjega evropskega poslanca z liste LMŠ dr. Klemna Grošlja, nekdanjo poslanko LMŠ Jerco Korče, pri pisanju programa pa tudi prvega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja in nekdanjega ministra za razvoj Jožeta P. Damijana.

Tretja nova stranka letos

Zaupanje je po Glasu upokojencev pod vodstvom nekdanjega tržiškega župana in poslanca SDS Pavla Ruparja (ustanovni kongres je bil 20. januarja 2024) in Demokratih pod taktirko prav tako nekdanjega poslanca SDS in bivšega zunanjega ministra dr. Anžeta Logarja (16. novembra 2024 v Ljubljani) že tretja stranka, ki je vzklila letos, kmalu po novem letu pa osnovanje strankarskega projekta napoveduje tudi predsednik Državnega sveta in uspešen podjetnik Marko Lotrič.

Ravs za upokojence

Ker nekatere javnomnenjske raziskave dobro kažejo novonastali stranki Glas upokojencev in ji napovedujejo tudi preboj v parlament, več družbenih analitikov prikimava, da gre lahko ustanovitev Erjavčeve stranke tudi v smeri reduciranja možnosti Ruparjevega projekta. Ravno tako zadnje mesece skušajo od mrtvih obuditi tudi še eno upokojensko stranko, pozabljeni DeSUS, ki ga je poleti prevzel nekdanji minister za delo dr. Vlado Dimovski, nekdaj član Socialnih demokratov.