Na družbenem omrežju Facebook Zveze slovenske podeželske mladine je eden od mladih kmetov zapisal svoje razmišljanje ob zadnjem dogajanju na političnem parketu, ki mu, kot pravi, mladostna zagnanost do kmetovanja vedno bolj pojenja. V nadaljevanju ga objavljamo v celoti.

»Teden, ki je za nami, je prinesel to, da je morala zapustiti položaj tudi kmetijska ministrica. Nič presenetljivega, razen ko začnem razmišljati, s kom pa se bodo naši predstavniki kmetov sedaj lahko pogovarjali in pogajali, kajti od spomladanskega protesta do sedaj še zahteve niso bile predstavljene, kot da so že urejene. 

Če bi malo špekuliral, bi lahko ugotovil, da gre za izredno taktično potezo vlade, ki meni, da je kmet pomemben, vendar mu bomo dali mestu, kamor sodi. Seveda govorim o vseh idejah tistih okoljskih avanturistov kot še nekaterih, ki so jim kmetje zelo trd trn v peti.

Glede na pomembnost resorja bi seveda bilo pričakovati, da bodo imenovali čim prej novo ministrico ali ministra, ki bo lahko strokovno in kompetentno peljal resor kmetijstva naprej. 

Pričakovali smo …, ampak dobili začasno gospoda Šarca. Osebno nimam nič proti njemu, vendar spoštovane kmetice in kmetje, ali si res vse to zaslužimo? Nekoga, ki bo imel ta resor »za zraven«. Verjetno si, kajti iz naših dejanj vztrajnosti ni videti, da bi moral na drugi strani mize sedeti nekdo, ki bo kmetijstvo razumel in mu bo celo mar za slovenskega kmeta. Torej se potrjuje pregovor: »Dobiš, kar si zaslužiš«. 

Ali si res vse to zaslužimo? Nekoga, ki bo imel ta resor »za zraven«.

 Čas, ki bo neusmiljeno tekel naprej, bo tako prinesel lažje dokončno sprejetje novele zakona o zaščiti živali in hitro izobraževanje tečajnikov in verjetno še kakšne druge stvari. Kdo bo pa sedaj nadaljeval uvajanje ukrepov zaradi vremenskih ujm? Morda malo cinično, verjetno nihče, kajti tudi do sedaj jih še ni bilo. Upanje kmetje sedaj polagamo na Novega, kajti imam občutek, da naši pogajalci hitro sprejmejo nove ministre in jim seveda dajo priložnost. Nič narobe, vendar osebno menim, da Novi ne bo imel besede, temveč bo moral nadaljevati začrtano politiko: torej zmanjšanje živinoreje, dajanja prednosti zverem in divjadi pred domačimi živalmi, prednost pred varnim življenjem otrok na podeželju, dajanje prednosti okoljskim avanturam, morda celo zaraščanju Slovenije ...

Kdo bo pa sedaj nadaljeval uvajanje ukrepov zaradi vremenskih ujm? Morda malo cinično, verjetno nihče, kajti tudi do sedaj jih še ni bilo.

Morda so moji pogledi napačni in preveč kritični, vendar mi spremljanje politike začne najedati voljo. Kajti mladostna zagnanost do kmetovanja vedno bolj pojenja. Zakaj mora biti tako, ko vendarle ne bi smelo biti tako. Odhajajoči ministrici vse dobro, morda je spoznala, da kmetijstvo ne more biti pogled ene osebe in je treba poslušati tiste, ki kmetujejo. Prihajajočemu novemu pa veliko poguma, kajti ni vse kriv Bruselj in zahteve Bruslja. Veliko neživljenjskih, napačnih ali celo neumnih idej se zgodi doma, v prelepi Sloveniji. Še vedno pa verjamem v naše nevladne kmetijske organizacije: bodite trdni, pogumni, kajti tudi vaše zaupanje bomo kmetje lahko kmalu potrdili ali pa nadomestili.«