Strah je najgloblje in največje trpljenje, ki smo ga doživljali v otroških letih in ga doživljamo še danes. Ob neprijetnih dogodkih velikokrat izkusimo, da je pravzaprav strah hujši od zla. Naš Gospod nas vabi, naj živimo iz dneva v dan. Ne skrbite, kaj boste počeli jutri. Dovolj je dnevu njegova lastna teža. Ne skrbite, poglejte ptice na nebu in lilije na polju. Ko bi le mogli razumeti te besede, ko bi se le mogli enkrat za vselej ustaliti v brezmejni brezskrbnosti in v neizmernem zaupanju v Boga, da bi bili močni in sproščeni, da bi mogli hitreje napredovati po notranjih poteh. Vendar prav tega ne znamo narediti. Še vedno nas skrbi za jutrišnji dan, Kadar stvari dojemamo kot slabe, škodljive ali strašne, je to zato, ker nanje ne gledamo v božji luči še vedno se bojimo prihodnosti. Preden nas sploh doleti nesreča ali težave, pred katerimi trepetamo, že trpimo in si nakopljemo milijon skrbi. Svoje trpljenje s strahom le še povečujemo, in to čisto brez potrebe. Ko tako z bojaznijo priča...