Zgodovinski vir Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine, ki ga hrani NUK, izhaja v dveh knjigah. Prva knjiga Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine obsega prepis in prevod nemško-slovenskih seznamov 3.178 krajevnih imen na Gorenjskem, Dolenjskem in v beljaškem okrožju Koroške iz leta 1823, ki so jih napravili okrajni pisarji. Gradivu je priložen tudi dvojezični seznam imen 446 krajev s statusom mest, trgov, župnij, vikariatov, lokalij ter imen gospostev, posestev, imenj, dvorcev, gradov in samostanov, ki jih je Metelko poknjižil v drobnem zvežčiču.

Popis so opravili okrajni pisarji v letu 1823

Kot je na predstavitvi v Ljubljani 25. februarja 2025 pojasnil avtor Silvo Torkar, je jezikoslovec Franc Metelko kot uradni prevajalec zakonov in razglasov konec leta 1822 zaprosil deželne oblasti za slovensko-nemški popis krajevnih imen v Ljubljanskem guberniju, ki je obsegal Kranjsko in beljaško okrožje Koroške. Popis so opravili okrajni pisarji v letu 1823. V Metelkovi zapuščini v NUK je ohranjenih 40 seznamov: 25 nemško-kranjskih, 9 kranjsko-nemških in 6 samo kranjskih. Gradivo vsebuje 3.178 krajevnih imen, v zapuščini pa manjka gradivo za Notranjsko, čeprav iz dokumentacije razberemo, da je za gospostva Bistra, Logatec, Idrija, Planina in Snežnik obstajalo.

Metelko je izdelal abecedni seznam imen 446 krajev

Kritična izdaja zgodovinskega vira zaradi velikega obsega je izšla v dveh knjigah v prosto dostopni elektronski in tiskani verziji: https://doi.org/10.3986/9789610508076 in https://doi.org/10.3986/9789610509356. Prva knjiga, ki je izšla z letnico 2023, dvesto let po nastanku gradiva, obsega spremno besedo, prepis gradiva in prevod nemških delov besedila. Prepis in prevod nemških delov popisa in vseh uradnih dopisov je opravil zgodovinar Drago Trpin. Metelko je deloma na podlagi zbranega gradiva in deloma iz drugih virov izdelal abecedni seznam imen 446 krajev s statusom mest, trgov, župnij, vikariatov, lokalij in graščin ter jih po lastni presoji poknjižil v drobnem zvežčiču. Imena so opremljena z zaporednimi številkami in številkami za »dolgost ur« in »širokost ur«. V zvežčiču je priložen tudi list, na obeh straneh katerega sta nekakšna »zemljevida« Kranjske s kvadratki, krožci, trikotniki, strehami, križci in pikami, ki se nanašajo na mesta, trge, župnije, vikariate, lokalije, gospostva, posestva, imenja, dvorce, gradove in samostane. Domnevati je mogoče, da številke za »dolgost ur«, ki jih Metelko navaja, pomenijo oddaljenost od skrajno zahodne točke Kranjske proti vzhodu (od 1 do 44 ur hoje), številke za »širokost ur« pa oddaljenost od skrajno severne točke Kranjske proti jugu (od 1 do 32 ur hoje).

Druga knjiga obsega 838 strani velikega formata

Druga knjiga (838 strani velikega formata) vsebuje lokalizacijo krajev in identifikacijo s sodobnimi imenskimi oblikami ter jezikoslovni komentar imenskih oblik, izpričanih v pisarskih seznamih in v Metelkovem zvežčiču, z navedbo starejših in mlajših historičnih zapisov. Imena so razvrščena po okrajih v istem zaporedju kot v originalu, podana so v štirih vzporednih stolpcih: sodobna slovenska oblika, rodilniška oblika, slovenska oblika iz Metelkovega gradiva, zgodovinska nemška oblika. Jedro knjige predstavljajo jezikoslovni komentarji, v katerih je marsikdaj podana boljša interpretacija nastanka krajevnih imen, sodobnim pravopiscem pa lahko služijo kot pomemben vir pri ugotavljanju ustreznosti sodobne norme.

Glavni del knjige so opombe, ki jih je napisal Silvo Torkar

Posebno poglavje je namenjeno primerjavi Metelkovih zapisov krajevnih imen z zapisi, ki so jih napravili okrajni pisarji. V prilogi k drugi knjigi je v izvirniku in slovenskem prevodu objavljen tudi dopis, ki se hrani v arhivskem fondu Ljubljanskega gubernija v Arhivu Republike Slovenije, v katerem je Metelko s ponazoritvijo na posameznih primerih podal dodatna natančnejša navodila za zapisovanje imenovalniških in rodilniških oblik. Štirje skenogrami originala Metelkovega navodila so dodani v elektronski prilogi k prvi knjigi. V knjigi so še povzetki v slovenščini, angleščini in nemščini ter seznami krajšav, uporabljene literature in virov. Za lažjo orientacijo po imenskem gradivu so knjigi priložena izčrpna imenska kazala: knjižnoslovensko-kranjsko-nemško, nemško-kranjsko-knjižnoslovensko in kranjsko-knjižnoslovensko kazalo krajevnih imen, ki nimajo nemških ustreznic.

Pri krajevnih imenih je ključna kontinuirana historična dokumentacija

Glavni del te znanstvene izdaje dragocenega Metelkovega gradiva so opombe, ki jih je napisal Silvo Torkar, teh je v glavnem delu, ki sega do str. 684 (od skupnih 838), 6.370. Te današnjemu bralcu dajejo izjemno veliko informacij, tudi etimologijo krajevnih imen. Iz spodaj priložene vzorčne strani lahko vidimo, kako to izgleda. Vidimo, da je Torkar avtor več kot 90 odstotkov besedila te zajetne knjige.

Silvo Torkar je v povzetku poudaril pomembno navodilo: »Za dokazovanje tvorjenosti in etimologije slovenskih zemljepisnih imen je ključnega pomena kontinuirana historična dokumentacija od najstarejših časov do začetka 20. stoletja, ko se je v glavnem končal proces njihovega poknjiževanja. Pomembno je spremljanje historičnih zapisov v celotnem časovnem loku, saj si na podlagi posameznih odsekov včasih ustvarimo napačno sliko. Težava pri starejših historičnih zapisih slovenskih zemljepisnih imen je, da so ta pogosto izpričana v glasovno ponemčeni in nenatančni obliki ali celo v nemškem prevodu.«

Kazalo in predgovor

PovzetekVzorčna stran

1/1