Simpozij z naslovom Od Niceje do Akvileje je potekal v sodelovanju Oddelka za filozofijo, Centra za bližnjevzhodne študije in Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete ter Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Začel se je s plenarnim predavanjem dr. Mirana Špeliča, ki je očrtal, kako se je koncil »rodil« v teološkem razvoju od časov nastajanja Nove zaveze do predvečera koncila. Kot je poudaril, se morda takrat sploh niso zavedali prelomnosti tega dogodka v zgodovini Cerkve, a je neizbrisno zaznamoval vseh 1700 let do danes: »Nicejski koncil ni končan, še vedno zavedno in nezavedno živi v verovanju vseh krčanskih cerkva.«

Dr. Alenka Cedilnik in dr. Miran Špelič na Filozofski fakulteti. FOTO: Rok Blažič

V drugem plenarnem predavanju je dr. Alenka Cedilnik, predstavila nadaljnji razvoj arijanskega spora, ki se ni končal z nicejskim koncilom, ampak preko različnih cerkvenih zborov in z intervencijami cesarjev po Konstantinu nadaljeval do drugega ekumenskega koncila v Konstantinoplu leta 381. Sledil je prvi sklop prispevkov, v katerem so sodelujoči podrobneje opisali različne vidike okoli nicejskega koncila.

Sava Mikić je spregovoril o izkustvu v izrazih ekumenskih koncilov, mag. Benjamin Bevc o Arijevi teologiji, dr. Alenka Arko o rojstvu trinitarne teologije, Blaž Sušnik o poganskem razumevanju krščanskih teoloških sporov, Dominik Krapež o Šenutovi polemiki proti arijancem, dr. Aleš Maver o razumevanju »cesarske Cerkve«, dr. Igor Bahovec pa o odnosni in občestveni razsežnosti simbola vere. V drugem sklopu o pomenu Niceje za naš prostor je dr. Julijana Visočnik predstavila napise s krščansko vsebino na Slovenskem, dr. Jan Dominik Bogataj odnos akvilejskega škofa Fortunacijana do arijanstva, dr. Matteo Pola o zgodnjekrščanski Dalmaciji ter Rok Ribič o arijanstvu v Petovioni.

Nicejski koncil ni končan, še vedno zavedno in nezavedno živi v verovanju vseh krčanskih cerkva. (Miran Špelič)

Sklep simpozija na Teološki fakulteti je povezoval dr. Miran Špelič, program pa so obogatili moška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača s petjem in mag. Rok Kuntner z branjem besedil iz nove antologije virov nicejskega koncila, ki smo jih lahko delno slišali tudi v blagozvočju grškega izvirnika.

Moška vokalna skupina Tromostovje. FOTO: Rok Blažič

Najprej je udeležence pozdravil začel dekan na Teološki fakulteti dr. Tadej Stegu. Poudaril je, da se s tem pridružujejo številnim pobudam, ki so letos po svetu tudi na akademski ravni želele pozornost usmeriti v proučevanje nicejskega koncila, tako pomembnega za zgodovino Cerkve in za razvoj rimskega cesarstva. Pozdravil je tudi interdisciplinarno sodelovanje s Filozofsko fakluteto. Zaključil je z mislijo Dostojevskega: »V sebi nosim simbol vere, v katerem je zame vse jasno in sveto. Ta simbol je zelo preprost in to je: verovati, da ni nič lepšega, globljega, dostopnejšega, bolj smiselnega, pogumnega in popolnega, kot je Kristus.«

Nagovor koprskega škofa Petra Štumpfa. FOTO: Rok Blažič

Zbrane je nagovoril tudi dr. Peter Štumpf, koprski škof in predsednik komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci. Poudaril je, da nicejska veroizpoved ni nastala iz abstraktnih teoloških razprav, ampak iz izkušnje Cerkve, ki je živela iz molitve ter je zgolj potrdila tisto, kar je Cerkev že verovala. Zato ima tudi velik ekumenski pomen, saj »je skupni dom skoraj vseh krščanskih tradicij«. V tem je tudi izziv za nas, ali smo pripravljeni gledati drug na drugega kot na brate in sestre v istem Kristusu: »Če bomo danes odgovorili pritrdilno, potem ta jubilej ni le obred spomina, ampak trenutek upanja. In morda nas bo zgodovina ob 1700 letnici koncila gledala z enakim občudovanjem kot danes mi gledamo v leto 325: kot na kristjane, ki so imeli pogum, da iz vere naredijo pot edinosti. Naj resnica iz Niceje je še naprej ostaja pot do edinosti in naj edinost izhaja iz resničnosti Kristusa, ki je rojen, ne narejen, istobistven z očetom.«

Sledila je predstavitev knjige Nicejski koncil (325): antologija virov, ki jo je uredil dr. Jan Dominik Bogataj, pri prevajanju virov pa sta sodelovala še dr. Alenka Cedilnik in mag. Benjamin Bevc. Dr. Bogataj je orisal vsebino knjige, ki združuje koncilske dokumente (sklepe oz. kanone ter simbol vere oz. veroizpoved, ki je bila na novo prevedena iz izvirnika), besedila, ki pričujejo o izvoru arijanskega spora, pisma cesarja Konstantina ter pričevanje dveh očividcev, Evzebija iz Cezareje in Atanazija Aleksandrijskega. Vsa besedila so vzporedno predstavljena v izvirniku (grščini oz. v enem primeru v sirščini) in slovenskem prevodu.

Pogovor s prevajalci Janom Dominikom Bogatajem, Alenko Cedilnik in Benjaminom Bevcem. FOTO: Rok Blažič

Dr. Alenka Cedilnik je poudarila, da je srečanje z zgodovinskimi viri vedno posebna izkušnja. Pri branju pa moramo biti tudi previdni, saj nas pogosto presenetijo: »Včasih se stvari, ki se najprej zdijo neverjetne, v drugi luči pokažejo verjetne, in obratno.« Mag. Benjamin Bevc je povedal, da se z zgodovinskimi raziskavami spreminja tudi pogled na »poraženo stran«, v tem primeru na Arija in njegovo teologijo: »Danes sodobna znanost skuša pogledati, na katero vprašanje je ta posameznik skušal odgovoriti. Odgovor, ki ga je ponudil v tistem trenutku, je bil morda logičen, morda celo bolj inteligenten, ampak če ga je Cerkev sčasoma zavrnila, je to storila z utemeljenimi razlogi. Se pravi, ker se njegov odgovor, njegova interpretacija razodetja v Svetem pismu ni skladal s celoto, ker obstajajo drugi, boljši odgovori.«

Skupna izpoved vere. FOTO: Rok Blažič

Ustrezen zaključek in vrhunec dneva pa je bila skupna izpoved nicejske veroizpovedi (ta je bila kasneje predelana in dopolnjena v t. i. nicejsko-carigrajski izpovedi, ki ga danes molimo na primer pri nedeljskih mašah). Vodila sta jo škof Peter Štumpf in superintendent Binkoštne cerkve Daniel Grabar – predstavniki drugih Cerkva (Srbske pravoslavne, Makedonske pravoslavne, Grko-katoliške in Evangeličanske cerkve) so se opravičili zaradi bolezni in umestitve novega škofa.

Nicejska veroizpoved ali simbol vere. FOTO: Rok Blažič