Kot so zapisali na spletni strani Škofije Celje, so v stolno cerkev v procesiji vstopili člani različnih skupin in stanov: otroci, mladi, družine, starejši, osebe s posebnimi potrebami, skavti, redovnice in redovniki, duhovniki, stalni diakoni; kar je odražalo namen sinode, da bi se odprto in iskreno pogovarjali in poslušali vsi v Cerkvi in tako gradili občestvo, ki so ga predstavljali tudi udeleženi predstavniki župnij.

V stolno cerkev so v procesiji vstopili člani različnih skupin in stanov: otroci, mladi, družine, starejši, osebe s posebnimi potrebami, skavti, redovnice in redovniki, duhovniki, stalni diakoni. FOTO: Jože Potrpin

Liturgično sodelovanje zaupano laikom

Liturgično sodelovanje pri sveti maši je bilo zaupano laikom, s čimer so želeli udejanjiti vrednoto sodelovanje. Ob koncu svete maše so predstavniki dekanij od škofa prejeli zastave z geslom in logotipom sinode, z njimi zapustili cerkev in simbolno odšli ven misijonarit, s čimer so pokazali na vrednoto poslanstva.

Liturgično sodelovanje pri sveti maši je bilo zaupano laikom. FOTO: Jože Potrpin

Molitveni uvod z večerom slavljenja

Po maši so predstavniki župnij pred cerkvijo prevzeli zastave in podobice, s katerimi se bosta sinodalna vsebina in dogajanje prenesla še na raven župnij, v temeljna krščanska občestva. Že v soboto pa je za molitveni uvod v sinodalno dogajanje poskrbel večer slavljenja s Stična bendom, ki je pred Gospodom v pesmi, molitvi, upanju in preprostem veselju združil vernike vseh generacij, so še sporočili s Škofije Celje.

Dr. Maksimilijan Matjaž: Postati želimo živa Cerkev, ne nujno velika po številu, temveč živa Cerkev, ki se bo znala poslušati, ki bo zmogla iti prek svojih strahov, prek navajenega, prek predstav. FOTO: Jože Potrpin

Iz škofove pridige

Da vsi govorimo isti jezik (z dialekti in odstopanji), še ne pomeni, da se vedno tudi razumemo, kar je prvo in ključno poslanstvo in prošnja prvega sinodalnega dne: da bi nas Sveti Duh vedno bolj učil enega, skupnega jezika, da bi se bolje razumeli in slišali, je v nagovoru pri nedeljski sveti maši v stolnici uvodoma poudaril celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž.

Sveto mašo ob začetku sinodalnega dogajanja je daroval celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. FOTO: Jože Potrpin

Kristjani kot dar temu svetu

»To je eden od namenov sinodalne poti, na katero nas je poslal papež Frančišek, ki je tako Cerkev spodbudil, da bi se vsi v njej daljši čas, več kot dve leti, trudili, hodili skupaj, iskali načine, kako bi se bolje slišali, razumeli, začutili in sprejeli svoje poslanstvo, se prepoznali kot kristjani, kot dar temu svetu, ki mu imamo tudi danes nekaj povedati,« je dejal msgr. dr. Matjaž.

Ob koncu svete maše so predstavniki dekanij od škofa prejeli zastave z geslom in logotipom sinode. FOTO: Jože Potrpin

Stopiti tja, kjer je sonce, a včasih tudi prepih

Želimo postati sinodalna Cerkev, Cerkev v občestvu, v soudeležbi vseh pri misijonskem poslanstvu Cerkve, in poudariti, da hočemo biti Jezusovi učenci, ki bomo šli tudi ven – iz svojih domov, iz svoje Cerkve, izza svojih vrat in navajenosti, da bi stopili tja, kjer je sonce, a včasih tudi prepih in zato manj prijetno, je še izpostavil novi celjski škof.

Dr. Maksimilijan Matjaž: Prosimo, da bomo lahko ponovno slišali, da smo dragocen del enega Kristusovega telesa, sicer z različno kilometrino, talenti in položajem v Cerkvi, a vsi enakopravni, enakovredni, zelo potrebni drug drugemu, Bogu in Božjemu kraljestvu med nami. FOTO: Jože Potrpin

Živa Cerkev, ne nujno velika po številu

»Postati želimo živa Cerkev, ne nujno velika po številu, temveč živa Cerkev, ki se bo znala poslušati, ki bo zmogla iti prek svojih strahov, prek navajenega, prek predstav. Ki bo odprta za druge in bo še bolj živo spoznala in še bolj toplo vzljubila Božji dar, dar življenja in odrešenja, ki nam je podarjen. Zato smo Cerkev, ker smo prejeli dar Svetega Duha in ne le oznanila, temveč srce Božjega življenja pri svetem krstu,« je nadaljeval Maksimilijan Matjaž.

Dr. Maksimilijan Matjaž: Samo pot ljubezni, čeprav dela male korake, je prepričljiva in jo današnji človek edino razume. FOTO: Jože Potrpin

Gospodovemu ognju se želimo odpirati, ga sprejeti

Danes nismo v idealni koži, v idealni Cerkvi, v idealnem domu, hiši, zakonu, družini, smo pa na edino resničnem prostoru, kjer smo in živimo, na Božjem prostoru, kjer nismo sami, ker je Sveti Duh stalna navzočnost in stalni ogenj življenja vsakega od teh krajev, dodaja škof: »In temu Svetemu Duhu, temu Gospodovemu ognju, se želimo odpirati, odpreti, ga sprejeti in v njegovi luči ponovno videti drug drugega in svoje življenje.«

Prvo in ključno poslanstvo in prošnja prvega sinodalnega dne: da bi nas Sveti Duh vedno bolj učil enega, skupnega jezika, da bi se bolje razumeli in slišali. FOTO: Jože Potrpin

Pot, ki ni lažja, je pa edina, ki gradi, osrečuje

»Kdor hoče postati velik, naj bo vaš strežnik. Kdor hoče biti prvi, naj bo služabnik. To pa je nekaj drugega, logika ljubezni, ki daje življenje. To je pot, ki ni lažja, velikokrat je težja, toda edina pot, ki gradi, osrečuje, vidi drugega, pusti drugemu živeti, gre iz sebe, sliši drugega in mu je za drugega bolj mar kot zase. To je edina in tista pot, ki se je želimo učiti na naši sinodalni poti,« je pojasnil dr. Matjaž.

Dr. Maksimilijan Matjaž: In temu Svetemu Duhu, temu Gospodovemu ognju, se želimo odpirati, odpreti, ga sprejeti in v njegovi luči ponovno videti drug drugega in svoje življenje. FOTO: Jože Potrpin

Bog nas spodbuja, da bi živeli v polnosti

In dodal, da nas Gospod spodbuja, naj prisluhnemo svojim željam in da so želje, da bi bili prvi in spoštovani, pravzaprav dobre, da jih lahko gojimo in smo lahko srečni ob njih. In da nas Bog vedno in le k temu spodbuja, da bi živeli v polnosti, srečno, odprto.

Dr. Maksimilijan Matjaž: Papež Frančišek je Cerkev spodbudil, da bi se vsi v njej daljši čas, več kot dve leti, trudili, hodili skupaj, iskali načine, kako bi se bolje slišali, razumeli, začutili in sprejeli svoje poslanstvo, se prepoznali kot kristjani, kot dar temu svetu, ki mu imamo tudi danes nekaj povedati. FOTO: Jože Potrpin

Pot, ki gre prek drugega, ne vodi do sreče

»Najprej moramo te želje slišati sami, nato se je dobro o njih pogovarjati z drugimi, jih odpirati. Že ob medsebojnih pogovorih nam bo postajalo jasno, kako bomo prišli do uresničitve teh želja, kako si sami velikokrat izbiramo težko, napačno, neuresničljivo pot. Kako pot, ki gre prek drugega in po drugem, nikoli ne more pripeljati do resnične sreče nas ali naših bratov in sester,« je strnil celjski škof.

Ob koncu svete maše so predstavniki dekanij od škofa prejeli zastave z geslom in logotipom sinode. FOTO: Jože Potrpin

Prosimo Svetega Duha, naj nas razsvetli

Prosimo torej vztrajno Svetega Duha, naj nas razsvetli, kaj si v resnici želimo, in daje moč željam in hrepenenjem, naj pa tudi prečiščuje našo voljo, da bomo sprejeli tudi pot, ki nam jo On kaže in v ljubezni odkriva, naj jo hodimo, da bomo lahko uresničili naše načrte in hrepenenja, je pozval msgr. dr. Maksimilijan Matjaž.

Dr. Maksimilijan Matjaž: Pot, ki gre prek drugega in po drugem, nikoli ne more pripeljati do resnične sreče nas ali naših bratov in sester. FOTO: Jože Potrpin

Enakovredni in zelo potrebni drug drugemu in Bogu

In končal: »Prosimo, da bomo lahko ponovno slišali, da smo dragocen del enega Kristusovega telesa, sicer z različno kilometrino, talenti in položajem v Cerkvi, a vsi enakopravni, enakovredni, zelo potrebni drug drugemu, Bogu in Božjemu kraljestvu med nami. Slabotnejši in manj ugledni, tisti v ozadju, ki so ostali na robu ali jih ni več tu, morda potrebujejo še več pozornosti, potrpežljivosti, ljubezni.«

Po maši so predstavniki župnij pred cerkvijo prevzeli zastave in podobice, s katerimi se bosta sinodalna vsebina in dogajanje prenesla še na raven župnij, v temeljna krščanska občestva. FOTO: Jože Potrpin

Samo pot ljubezni je prepričljiva

Zato tudi Jezusov in papežev sinodalni poziv k služenju, na pot ven iz hiše, na obrobje, na pot ljubezni. »Samo pot ljubezni, čeprav dela male korake, je prepričljiva in jo današnji človek edino razume. Prosimo, da bi računali nanj, ne na svojo iznajdljivost, temveč na prisluškovanje, poslušanje v Duhu, presojanje sadov Duha in naših odločitev. To bo dalo ognja najprej mojemu življenju in nato življenju Cerkve. Sinodalnost namreč pomeni, da drug drugemu pomagamo postajati bolj sveti,« je sklenil nagovor škof Maksimilijan Matjaž.

Več fotografij Jožeta Potrpina si oglejte v spodnji fotogaleriji.

1/17