Kaldejsko-katoliški škof iz Aleppa, škof Antoine Audo, je v pogovoru s predstavniki človekoljubne organizacije ‘Cerkev v stiski’ izrazil precejšnjo skrb glede položaja na vojnem območju. “Kristjani ne vedo, kaj se bo z njimi zgodilo. Bojijo se, da se ne bodo mogli vrniti na svoje domove”, je dejal škof in obenem izrazil skrb, da bi Sirija kaj lahko postala drugi Irak, z napadi na cerkve, prisilnimi pregoni in ugrabitvami kristjanov.

Kot je poročala vatikanska agencija Fides, pa so Armenci v turški provinci Hatay na meji s Sirijo ta teden obhajali bogoslužje za mir v sosednji deželi. V Siriji trenutno živi okoli šestdeset do osemdeset tisoč Armencev, največ v Aleppu, pa tudi v Damasku, Latakiri, Kesabu, Deir ez-Zoru, Quamishiliju in Raqqi. Po navedbah agencije Fides, ki se sklicuje na poročila Armencev v Siriji, je večina tamkajšnjih prebivalcev nevtralna glede trenutne krize. S tem ljudje upoštevajo uradno stališče armenske Cerkve, pa tudi stališča ostalih veroizpovedi.

Številni verniki si želijo predvsem stabilnosti. Preobrat jim povzroča strah, bojijo se islamske teokracije ali pa statusa nelegalnosti in nestabilnosti. Posamezni člani armenske skupnosti so se vendarle pridružili protestom opozicije, kar velja tudi za alevite, Asirce in Kurde. Od začetka uporov v Siriji pa je govora tudi o morebitnem ‘novem eksodusu’ tam živečih Armencev.

Armenske stranke so v Siriji prepovedane. Armenci imajo sicer svoje ustanove in šole, za kar pa obstajajo določeni pogoji: v šolah ne smejo poučevati armenske zgodovine, za armenski jezik pa je v tednu namenjeno le določeno število učnih ur. Armenci so priznani kot ‘verska’, ne pa tudi kot ‘etnična skupnost’. Armenščina je dovoljena le kot ‘liturgični jezik’ pri bogoslužjih v cerkvah.