Na praznik karmelske Matere božje, v soboto, 17. julija, je bilo slovesno v karmeličanskem samostanu v Sori. Ob somaševanju novomašnika Mateja Gnidovca, sorškega župnika Jožeta Čuka, »samostanskega« duhovnika Janeza Juhanta je mašo daroval ljubljanski pomožni škof France Šuštar. Med mašo je vernikom, ki so to želeli, podelil škapulir. »Ko si 'oblečemo' škapulir, obljubimo določen način življenja. Je enako pomenljivo, kot redovnice in redovniki, ko si oblečete habit. Habit ni le redovna obleka, ampak je določen način življenja in mišljenja, vsakdanja drža pred Bogom,« je dejal škof Šuštar in dodal, da kdor sprejme škapulir, obleče Marijino držo.

Novomašnik Matej Gnidovec je sestram karmeličankam in drugim zbranim v samostanski kapeli podelil novomašni blagoslov (foto K. H..)

Po pridigi je sestram karmeličankam – v strogem kontemplativnem samostanu v Sori jih živi 17 – in do zadnjega kotička polni samostanski kapeli vernikov novomašnik iz Žužemberka Matej Gnidovec podelil novomašni blagoslov, škof Šuštar pa je blagoslovil škapulirje in svetinjice ter jih v molitvi podelil tistim, ki so pristopili. Pobožnost nošenja škapulirja so v samostanu v Sori močneje oživili v svetem letu 2000, v šestanjstih letih se je v knjigo karmelske bratovščine vpisalo že blizu dva tisoč članov; letos se jih je na novo pridružilo prek 30. Vsi, ki nosijo rjavi škapulir, sestavljajo nekakšno duhovno družino, karmelsko bratovščino. Kdor nosi škapulir, je dolžan živeti po evangeliju, prejemati zakramente in častiti Marijo - to naj se kaže vsaj v tem, da vsak dan zmoli tri zdravamarije, ob sobotah se priporoča molitev Pozdravljena Kraljica.

Škof Šuštar je vernikom, ki so pristopili, podelil škapulir. Na današnjem slavju je škapulir sprejelo več deset vernikov, skupaj jih karmelska bratovščina šteje že skoraj dva tisoč.

Kaj je to škapulir? "Škapulir je znamenje posebnega Marijinega varstva, ki je bil dan karmelskemu redu in vsem, ki se hočejo pridružiti temu redu z duhovnimi vezmi. Predstavljata ga dva koščka rjavega blaga, med seboj povezana z rjavo vrvico, nosi se ga okoli vratu. Škapulir je v svojem bistvu habit, je redovna obleka. Kdor ga sprejme, je pridružen karmelskemu redu, ki se je v blagor Cerkve posvetil Marijini službi in je s tem deležen vseh duhovnih dobrin tega reda. Znamenje škapulirja živo kliče v spomin dve resnici: na eni strani stalno varstvo preblažene Device, na drugi strani pa zavest, da se češčenje Device Marije ne sme omejevati le na molitve njej v čast v raznih življenjskih okoliščinah, marveč mora postati habitus, to ej stalna naravnanost osebnega krščanskega življenja, ki ima podlago v prejemanju zakramentov in izvrševanju duhovnih in telesnih del usmiljenja. Škapulir je torej znamenje "zaveze" in povezanosti božje Matere z verniki."

Škapulir predstavljata dva koščka rjavega blaga, med seboj povezana z rjavo vrvico, nosi se ga okoli vratu. Čez čas lahko škapulir nadomesti svetinjica, ki jo član karmelske bratovščine sprejme hkrati s škapulirjem.




V strogem kontemplativnem samostanu v Sori živi sedemnajst sester karmeličank. Pregrado v kapeli odprejo samo ob posebnih priložnostih kot je bilo današnje slavje karmelske Matere Božje.


Slavje praznika karmelske Matere božje so poleg sester karmeličank in zbora iz mengša s pesmijo polepšale škofove nečakinje, sestre Šuštar.