V nedeljo, 11. januarja, je bil v cerkvi Marijinega vnebovzetja pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani sklep božičnih dnevov hrvaških katoličanov v Sloveniji. Slovesno mašo so v hrvaščini darovali ljubljanski nadškof Stanislav Zore, hrvaški škof msgr. Mile Bogović, ordinarij mlade Gospićko-Sinjkse škofije, in p. Joško Kodžoman, provincial splitske frančiškanske province Presvetega odrešenika , ki skrbi za pastoralno Hrvatov v Sloveniji.

Škof Bogović je v pridigi poudaril, da so Slovenci storili veliko dobrega za hrvaške vernike, prav tako pa so tudi mnogi Hrvati pomagali Slovencem. Omenil je krškega škofa Antona Mahniča iz župnije Štanjel, ki je v začetku 20. stoletja ustanovil Hrvaško katoliško gibanje in je v postopku za beatifikacijo, ter blaženega škofa Alojzija Stepinca, ki je poskrbel za tristo izgnanih slovenskih duhovnikov med drugo sv. vojno in jih razporedil po svoji škofiji. Slovencem in Hrvatom pa je skupno tudi še nerešeno vprašanje o povojnih pobojih, saj je tudi sam pobudnik in predsednik Komisije za martirologijo pri hrvaški in bosanski škofovski konferenci in vodilna osebnost na Hrvaškem za ugotavljanje resnice o žrtvah povojnih pobojev po Bosni in Hrvaškem ter za ureditev njihovega dostojnega pokopa. Pozval je, naj iskanje resnice ne rojeva sovraštva in maščevalnosti, temveč sočutje in odpuščanje. Med svojim vojaškim služenjem, je povedal, je hodil k maši prav v ljubljansko stolnico.

Po maši so predstavniki hrvaških vernikov škofu Bogoviću in provincialu Kodžomanu v zahvalo za obisk podarili repliko mašnega plašča, sešitega iz kraljevskega plašča zadnjega bosanskega kralja Stjepana Tomaševića, ki je bil katoličan. Slovesnost je popestril koncert mešanega zbora Inštituta za cerkveno glasbo Albe Vidaković Teološke fakultete v Zagrebu pod vodstvom Danijele Župančić. Zbor je prejel kopijo Plečnikovega medaljona Mati božja – kraljica Hrvatov.

Več o dogodku si boste lahko prebrali v 3. številki letošnje Družine, ki izide 15. januarja.

Fotografija: Tatjana Splichal