Nadškof Alojzij Cvikl je uvodoma povzel sveto leto, katerega vrhunec je bilo škofijsko romanje v Rim. Poudaril je skupno molitev, povezanost z bolnimi in s starejšimi ter tistimi, katerih glas v svetu pogosto ni slišan. Sveto leto je opisal kot čas milosti, odpuščanja, upanja in miru, v katerem je Bog vernike okrepil in opogumil z besedami: »Ne bojte se.«

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl skupaj s tajnikom Primožem Lorbkom. FOTO: Domen Permozer 

Pozdravil je tudi apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji dr. Luigija Bianca ter upokojenega nadškofa Marjana Turnška. Med častnimi gosti je bil tudi Kirilo Bojović, administrator zagrebško-ljubljanske metropolije, in paroh pravoslavne cerkve v Mariboru Savo Kosojević.

Čas hvaležnosti za prehojeno pot

Nadškof je v pridigi povedal, da je zaključek svetega leta predvsem »čas hvaležnosti za bogato duhovno izkušnjo«, ki smo jo verniki doživeli po zakramentih in romanjih. Tema svetega leta »Romarji upanja« nas je učila, da je krščansko življenje pot in znamenje žive vere. »Beseda romar nas spomni na hojo. Je vabilo biti v gibanju. Gibanje pa je znamenje živosti,« je dejal Cvikl.

Sveto leto je odprlo prostor za nov začetek

»Sveto leto je bilo za vernike tudi čas kesanja, ko smo se lahko zazrli vase, spoznali zgrešene poti in odločitve. Po zakramentu sprave pa prejeli odpuščanje in svetoletni odpustek,« je dejal Cvikl. V izbranih cerkvah mariborske nadškofije so bili na voljo številni spovedniki, ob katerih so verniki lahko »od blizu doživeli sočutno obličje Boga Očeta«. Posebna zahvala je bila namenjena misijonarjem usmiljenja in vsem duhovnikom, ki so velikodušno spremljali ljudi v zakramentu sprave in duhovnih pogovorih.

FOTO: Domen Permozer 

Romarji upanja tudi po svetem letu

»Sveto leto je bil čas milosti, ko se je najprej utrjevala naša vera, ko smo se napolnjevali z novim upanjem ter smo rastli v ljubezni. Vse to smo prejeli, da bi bili obogateni z darovi svetega očeta in še bolj zaživeli kot Kristusovi učenci v današnjem svetu,« je poudaril nadškof Cvikl. 

Kristusovi učenci smo, če smo mu blizu in z njim povezani v molitvi. (Alojzij Cvikl)  

Kristjani smo po besedah nadškofa povabljeni, da ostanemo blizu Kristusu v molitvi, zakramentih in poslušanju Božje besede ter da se v svetu zavzemamo za resnico, pravičnost, spravo in človekovo dostojanstvo. Poseben poudarek je bil namenjen nadaljevanju poti v okviru praznovanja 800-letnice Nadškofije Maribor, katere vrhunec bo leta 2028, na Slomškovo nedeljo.

Po nadškofovi pridigi so verniki na oltar simbolično prinesli križ, Sveto pismo ter kruh in vino. Križ kot znamenje ljubezni, trpljenja in vstajenja je v svetem letu vernike vodil po poti vere in jih spominjal, da je vsako življenje v Kristusu poklicano k upanju. 

FOTO: Domen Permozer 

Sveto pismo je predstavljajo živo Božjo besedo, ki razsvetljuje človekove poti in vodi iz teme v luč. Kruh in vino, sadova zemlje in človeškega dela, pa sta bila darovana skupaj z življenjem, delom, skrbmi in radostmi vernikov. 

Več kot 32 milijonov romarjev je letos odšlo v Rim

Na praznik svete družine je zbrane v mariborski stolnici nagovoril tudi apostolski nuncij v Sloveniji dr. Luigi Bianco. Poudaril je veselje in čast, da lahko opravi svoj prvi obisk v mariborski nadškofiji ter prinese apostolski blagoslov svetega očeta. 

Apostolski nuncij v RS dr. Luigi Bianco. FOTO: Domen Permozer 

V nagovoru je izrazil hvaležnost za duhovne darove svetega leta. Omenil je tudi izjemno udeležbo romarjev, ki so letos obiskali Rim: »Čez 32 milijonov romarjev je letos prišlo v Rim iz vseh škofij sveta,« je dejal in dodal, naj še posebej molimo za mir v državah, ki trpijo zaradi vojne in se priporočamo Mariji, ki nas varuje in spremlja v novem letu 2026.

Kirilo Bojović izpostavil pomen enotnosti in medsebojne ljubezni

Administrator zagrebško-ljubljanske metropolije Kirilo Bojović je nagovoril vernike ob božičnem slavju ter izpostavil pomen vere, miru in medsebojne ljubezni. 

Pozdrav Kirila Bojovića, administratorja zagrebško-ljubljanske metropolije. FOTO: Domen Permozer 

Poudaril je tudi pomen miru in dobre volje med ljudmi ter enotnosti kristjanov, ne glede na tradicijo: »Naš simbol vere se skoraj ne razlikuje. Mi verujemo v Boga, Očeta, Sina in Svetega Duha.« Na koncu je zaželel vesel božič in novo leto z zdravjem, radostjo in milostjo.

Po sveti maši je sledilo druženje pred cerkvijo ob hrani in pijači. 

Več fotoutrinkov v galeriji Domna Permozerja: 

1/10