Predsednik Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je danes na nosilce izvršne oblasti (predsednika vlade Mira Cerarja, pristojni ministrici za delo, družino in socialne zadeve dr. Anjo Kopač Mrak ter za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar) naslovil javno izjavo o nujnosti hitrejšega in doslednejšega uresničevanja Zakona o vojnih grobiščih in Zakona o varstvu kulturne dediščine.

Ostanki žrtev iz Hude jame so neprimerno spravljeni v plastičnih zabojčkih (foto: Ivo Žajdela).

Kršenje temeljnih pravic mrtvih in živih

Izjavo je komisija za grobišča sprejela v pričakovanju, da bodo vlada in pristojni ministrstvi »sprejeli ukrepe, ki bodo leta 2015, ob stoletnici od začetka bojev na Soški fronti in ob sedemdesetletnici konca druge svetovne vojne in povojnih množičnih zunajsodnih pobojev sprejeli ukrepe, ki bodo presegli sedanje stanje, ko neuresničevanje zakonov povzroča kršenje temeljnih človekovih pravic tako mrtvih kot živih«.

Na kaj torej opozarja javna izjava? Izhaja iz ugotovitve, da se Zakon o vojnih grobiščih izvaja prepočasi in nepopolno, prav tako pa tudi Zakon o varstvu kulturne dediščine v tistem delu, kjer govori o vojnih grobiščih kot arheološki in memorialni dediščini.

Komisija za grobišča je prepričana, da ni nobenega resnega opravičila za nezadostno financiranje nalog za ureditev vojnih grobišč. Še več: »Zavlačevanje uresničevanja tega zakona je škodljivo, ker spodbuja negativna čustva in omogoča zlorabo mrtvih za politične namene ter ogroža pietetno načelo, da vse žrtve vojn zaslužijo grob in spomin.«

Komisija za grobišča zato vladi predlaga, naj »nemudoma sprejme sklep o pospešitvi uresničevanja vseh nalog na področju vojnih grobišča in da za ta namen zlasti sprejme operativni program urejanje vojnih grobišč; v proračunu zagotovi zadostna finančna sredstva; ustanovi vladno službo za vojna grobišča z ustrezno kadrovsko sestavo in s pooblastili za operativno delovanje in medresorsko koordinacijo; preveri, kako občine uresničujejo naloge v zvezi z vojnimi grobišči in z varstvom spomenikov in spominskih znamenj in sprejme potrebne ukrepe; zagotovi, da bo Inštitut za novejšo zgodovino lahko dokončal register in analizo slovenskih smrtnih žrtev druge svetovne vojne; zaveže vse pristojne organe in službe, da svoje naloge na področju vojnih grobišč opravljajo prednostno, učinkovito in s polno odgovornostjo ter o tem vsako leto posebej poročajo vladni službi, ki pripravi skupno poročilo za vlado in državni zbor.«

Sodelovanje veteranskih organizacij

Komisija pristojnim tudi predlaga, naj vladna služba za vojna grobišča pripravi register grobov slovenskih žrtev prve in druge svetovne vojne po svetu in poskrbi, da bodo vsa slovenska vojna grobišča na tujem urejena v skladu z mednarodnimi sporazumi. Za vojna grobišča državljanov drugih držav na slovenskem ozemlju pa naj naša država spodbuja te države, da jih primerno uredijo, kar velja zlasti za republike nekdanje Jugoslavije.

Izjava se dotakne tudi dejstva, da mnogi posmrtni ostanki žrtev druge svetovne vojne še vedno niso identificirani, nato naj »program identifikacije slovenskih žrtev, ki jih je možno identificirati, Vlada RS sprejme kot sestavni del programa urejanja vojnih grobišč«.

Pomembna okoliščina, ki spremlja izjavo, je dejstvo, da so bili v njeno pripravo od vsega začetka vključeni tudi predstavniki Nove Slovenske zaveze in Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Organi obeh organizacij so izjavo komisije za grobišča obravnavali in jo v pisnih izjavah tudi podpirajo.

Prednost mora imeti Huda jama, ne spomenik

Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je minuli teden objavila še eno javno izjavo, in sicer naslovljeno na ministrico za delo, družino in socialne zadeve. Dotikala se je zlasti prekopa žrtev iz Hude jame. Komisija za grobišča je bila namreč obveščena, da skuša omenjeno ministrstvo čim prej pridobiti gradbeno dovoljenje za postavitev spomenika žrtev vseh vojn in ga v letih 2015 tudi začeti graditi. Postavitev spomenika pa po prepričanju komisije ne more biti prednostna naloga, kajti »ureditev prikritih morišč in grobišč, zlasti prekop vseh žrtev iz prvega jaška v rovu sv. Barbare v Hudi jami, /je/ pomembnejša naloga, ki nam jo nalagata Zakon o vojnih grobiščih in Zakon o varstvu kulturne dediščine, kot pa postavitev spomenika«. To je stališče, ki ima ne le strokovno potrditev, temveč je jasno izraženo tudi v pobudah Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Društva pisateljev Slovenije.

Ne nazadnje pa je »v igri« tudi denar. Ker je za uresničitev strokovno in vsebinsko neutemeljenega projekta spomenika žrtev vseh vojn na voljo samo 470.000 evrov, komisija za grobišča prosi pristojno ministrstvo, naj »nam pojasni, kako nameravajo s tem denarjem urediti območje spomenika in postaviti sam spomenik«.