Petinpetdeset metrov visok zvonik je bil dokončan v svetem letu 1900, ko je Katoliško Cerkev vodil papež Leon XIII. Natanko 125 let pozneje, v svetem letu 2025, ko je na čelu Cerkve papež Leon XIV., so se začela obnovitvena dela, ki so bila zaključena v letu 2026. Obnovljeni zvonik je tako znova zažarel v vsej svoji lepoti in ostaja prepoznavno znamenje Slovenske Bistrice ter župnijskega občestva.

Petinpetdeset metrov visok zvonik je bil dokončan v svetem letu 1900, obnovitvena dela so bila zaključena v letu 2026. FOTO: Brbre

Zvonik kot znamenje poti k Bogu

Nadškof Alojzij Cvikl je v pridigi izhajal iz Božje besede, ki človeka vabi na pot vere in mu kaže njen končni cilj – občestvo z Bogom. Prvo berilo iz knjige Razodetja govori o novem Jeruzalemu, ki sije v Božjem sijaju, drugo berilo pa spominja, da pot do cilja ni brez preizkušenj in težav. Prav zato sta potrebni vztrajnost in živa vera. V evangeliju je bil v ospredju župnijski zavetnik sv. Jernej, iskren iskalec resnice, ki v Jezusu prepozna Božjega Sina in izpove: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj!« Njegova pot kaže, da resnično srečanje s Kristusom človeku odpre novo življenjsko smer.

»Zvonik je kakor most med zemeljskim življenjem in večnostjo.« FOTO: Brbre

Nadškof je ob tem spomnil tudi na besede blaženega Antona Martina Slomška, ki je zvonik primerjal s človekovim življenjem. Tako kot se zvonik dviga proti nebu, je tudi človek povabljen, da svoj pogled ne usmerja le v zemeljske skrbi, ampak proti Bogu in večnosti. »Zvonik se dviga proti nebu, je usmerjen k Bogu. S svojo višino nam kaže pot navzgor, stran od zemeljskega, proti nebesom,« je poudaril nadškof.

Zvonik že od daleč spominja, da je cerkev svet kraj, prostor srečevanja Boga in človeka.

Zvonik je tako kakor most med zemeljskim življenjem in večnostjo. Že od daleč spominja, da je cerkev svet kraj, prostor srečevanja Boga in človeka, ter nas vabi, da svoj pogled in svoje srce dvignemo proti »naši domovini, ki je v nebesih« (Flp 3,20).

Blagoslov obnovljenega zvonika ni bil le sklep gradbenih del, ampak tudi praznik celotnega župnijskega občestva. FOTO: Brbre

Obnova kot znamenje povezanosti občestva

Blagoslov obnovljenega zvonika ni bil le sklep gradbenih del, ampak tudi praznik celotnega župnijskega občestva. Nadškof je izrazil hvaležnost Bogu za vse, ki so s svojim delom, darovi, znanjem in podporo prispevali k obnovi. Poudaril je, da je to dan hvaležnosti, ponosa in veselja. Obnovljeni zvonik namreč priča, da so verniki znali stopiti skupaj in v skupnem prizadevanju prepoznati nekaj, kar presega sedanji trenutek. Z obnovo so se povezali s preteklostjo in pričevanjem svojih prednikov, obenem pa prihodnjim rodovom zapuščajo vidno znamenje žive vere.

»Naj bo ta obnovljeni zvonik znamenje življenja vašega občestva, vašega prizadevanja, vaših darov in vaše žive vere,« je zaželel nadškof. V svetu, ki se hitro spreminja, naj zvonik ostaja trdno znamenje in kaže smer proti nebu. Človeka naj spominja, da je sredi življenjskih neviht, negotovosti in izgube višjega cilja Bog tisti trdni temelj, na katerem življenje dobi svoj pravi smisel.

Iz zvonika se že stoletja razlega glas zvonov, ki spremlja življenje župnijskega občestva. FOTO: Brbre

Glas zvona, ki zbira in povezuje

Iz zvonika se že stoletja razlega glas zvonov, ki spremlja življenje župnijskega občestva. Vabi k molitvi in sveti maši, oznanja praznično veselje, spremlja človeka ob pomembnih življenjskih trenutkih ter spominja na Božjo bližino. Zvon zato ni le nekaj, kar slišimo. Njegov glas sredi vsakdanjega življenja kliče k Bogu, obenem pa ljudi povezuje v občestvo.

V kupoli obnovljenega zvonika je svoje mesto dobil tudi novi zvon, posvečen sv. Krištofu.

V kupoli obnovljenega zvonika je svoje mesto dobil tudi novi zvon, posvečen sv. Krištofu. Ob njegovem blagoslovu je nadškof prosil Boga, naj njegov glas pomaga vernikom in vsem ljudem dobre volje rasti v edinosti z Bogom in med seboj.

Praznično okrašena cerkev. FOTO: Brbre

Po zgledu sv. Krištofa postajati Kristonosci

Poseben poudarek blagoslovne molitve je bil namenjen sv. Krištofu, zavetniku popotnikov, voznikov in vseh, ki so na poti. Nadškof je zbrane povabil, naj po njegovem zgledu postajajo resnični Kristonosci: naj Kristusa nosijo v svojih srcih, ga z besedo in dejanji prinašajo svojim bližnjim ter ga prepoznavajo v vsakem človeku, ki ga srečujejo na svojih življenjskih poteh. 

Obenem je prosil za varstvo vseh voznikov, šoferjev, popotnikov in vseh, ki se odpravljajo na pot, da bi se s svojih poti vedno varno vračali domov ter tudi na cestah drug drugemu prinašali dobroto, pomoč in Kristusov mir. »Naj priprošnja svetega Krištofa, zavetnika zvona, ohranja in varuje ta kraj, vse njegove prebivalce in našo domovino,« je bilo izrečeno v blagoslovni molitvi.

Pogled proti končnemu cilju

Obnovljeni zvonik in novi zvon tako nista le pomembni pridobitvi župnije in kraja, ampak nosita tudi globoko duhovno sporočilo. Zvonik usmerja pogled proti nebu, glas zvona pa kliče k Bogu in zbira občestvo. Kakor je sv. Jernej na svoji poti iskanja prepoznal Kristusa in mu sledil, smo tudi kristjani povabljeni, da vedno znova sprejmemo Jezusov klic: »Pridi in poglej.« Vera namreč ni le ohranjanje dediščine, ampak živa pot, na kateri človek odkriva Boga, svoje bližnje in smisel svojega življenja.

Naj zato obnovljeni zvonik sv. Jerneja še mnogim rodovom kaže pot navzgor, novi zvon sv. Krištofa pa s svojim glasom kliče k molitvi, povezanosti in medsebojni dobroti. In ko bomo nekoč stopili na svojo poslednjo pot, naj nam bo dano doseči končni cilj – pri Gospodu v nebesih.