Škof Pavlo Hončaruk je po zasebni avdienci pri papežu Leonu XIV. za spletni portal Vatican News povedal, da ga je papeževo zagotovilo, da si prizadevajo storiti vse, da bi »to vojno končali«, izjemno opogumilo in mu vlilo novo upanje.

Harkov in Zaporožje ležita med območji, ki so zaradi bližine ruske meje med najbolj izpostavljenimi vojnemu nasilju in brutalnosti konflikta, za katerega se zdi, da mu še ni videti konca.

Topel sprejem pri papežu

»Papež nas je sprejel z odprtim srcem in celotna avdienca je bila zelo topla,« je povedal škof. Na približno uro dolgi avdienci so bili z njim tudi pater Volodimir Kiriljuk, rektor semenišča latinske škofije Kamjanec-Podiljski (latinska škofija Katoliške cerkve v Ukrajine) in prostovoljni vojaški kaplan, ki pastoralno spremlja eno od vojaških enot in je obenem član Komisije za vojaško kaplanstvo pri Konferenci latinskih škofov v Ukrajini.

Sprejema se je udeležila tudi sestra Nelja Kucak, članica iste komisije, ter psihologinja Tatjana Hončaruk. Obe od leta 2014 delata z vojaki in družinami padlih ter še naprej poučujeta na šoli za usposabljanje vojaških kaplanov.

Zahvala papežu

»Vsi so se papežu predstavili in ga prosili za blagoslov za svoje služenje. Ta blagoslov od svetega očeta nismo prejeli le zase, ampak za vse, ki si prizadevajo varovati človeška življenja.« je pojasnil škof, ki se je papežu večkrat zahvalil: »Zahvalil sem se mu za njegove molitve, za njegovo skrb in za vse, kar počne v podporo naši državi. Tudi za njegovo pomoč pri osvobajanju naših ujetnikov in vračanju otrok domov. Povedal sem mu, da računamo na njegove molitve in podporo, saj so za nas velik vir moči.«

Povabilo v Ukrajino

Škof Hončaruk je papeža znova povabil, naj obišče Ukrajino: »Za nas bi bilo to veliko znamenje.« Dodal je, da bo v svojo škofijo in ljudem, izčrpanim zaradi obstreljevanja in nasilja, prenesel papeževe spodbudne besede: »Dejal je, da se dela vse, da bi se ta vojna končala, tako na diplomatski kot na duhovni ravni.«

Smrt in strah

Škofov ton glasu se je spremenil, ko so ga vprašali, kako danes živijo ljudje v Harkovu, kjer so umrli tisoči, številni pa so bili ranjeni. Poleg tega se zračni napadi nadaljujejo brez predaha. Eden zadnjih se je zgodil 8. septembra. »To je zelo preprosto in hkrati zelo zapleteno vprašanje,« odgovarja. »Preprosto je, ker vidimo, kaj se dogaja. Zapleteno pa zato, ker smo priča nenehnim napadom na civiliste, na skladišča, gre za pravi stroj smrti. Umira veliko ljudi, umirajo otroci, ljudje izgubljajo svoje domove. Resnično se zdi, kot da gre za iztrebljanje ukrajinskega ljudstva.«

Umira veliko ljudi, umirajo otroci, ljudje izgubljajo svoje domove.

Enako ostro ocenjuje tudi najnovejša pogajanja glede Ukrajine, vključno z obiski ameriških odposlancev v Moskvi in Kijevu, pogovore med Trumpom in Putinom, navideznimi znamenji odprtosti ruskega predsednika ter izjavami ukrajinskega predsednika Zelenskega o možnosti kompromisov, vendar le, če se bo Moskva nečemu odpovedala. »To je igra,« ocenjuje harkovski škof: »Če bi bilo vse to mogoče, bi bilo to že storjeno.«

To ni nogometna tekma

Vojna v Ukrajini ni »kot nogometna tekma«, poudarja škof. »Na to ne smemo gledati, kdo je zmagal in kdo izgubil.« Umirajo ljudje, ki bodo vse življenje nosili posledice vojne, in ljudje, ki jih je strah, ker »obstajajo tisti, ki želijo vstopiti v narod, da bi ga iztrebili. Gre dobesedno za sejanje strahu in smrti,« je vztrajno ponavljal.

Upanje, da se bo vojna kmalu končala

Škof Hončaruk zato upa, da se bo »vojna končala čim prej. Prosimo Boga, naj njegova ljubezen vstopi v srca vseh. Kajti če Božja ljubezen vstopi v moje srce, povzdigne moje dostojanstvo. In šele ko kot človek začutim lastno dostojanstvo, lahko vidim dostojanstvo drugega človeka. Vse vojne se začnejo takrat, ko je človek brez srca,« je svoj pogovor z mediji zaključil škof.