Višji nadškof Svjatoslav Ševčuk iz Ukrajinske grškokatoliške Cerkve se je iz Kijeva oglasil po še eni noči, preživeti v zaklonišču, kamor so se prebivalci ukrajinske prestolnice zatekli pred letalskimi napadi, poročajo vatikanski mediji. Po nadškofovih besedah so se ruski napadi okrepili in letošnji julij je bil po podatkih Združenih narodov najbolj krvav mesec od marca 2022: ubitih je bilo 437 in ranjenih 2.610 civilistov. Med najvišjim številom žrtev, zabeleženih v zadnjih letih, so bili tudi otroci, največ po aprilu 2022.

Nadškof Ševčuk poudarja, da se narava vojne nenehno spreminja: Rusi vse pogosteje uporabljajo tehnološko dovršena brezpilotna letala, rakete in umetno inteligenco. Cerkvenemu dostojanstveniku se zdi posebej zaskrbljujoča uporaba kamer in vodenja letal v realnem času, saj operaterji lahko vidijo ljudi, ki jih napadajo. Po njegovem mnenju je zaradi tega vedno težje opisovati smrt civilistov zgolj kot naključne žrtve. Nadškof napade na mesta in civiliste obsoja kot kršitve mednarodnega humanitarnega prava in moralnih načel, ki urejajo vojskovanje, ter zatrjuje, da so strah, izčrpanost in trpljenje namerno uporabljeni kot orodje političnega pritiska.

Ljubezen do domovine pomeni sprejeti odgovornost za svoje ljudstvo.

O domoljubju in svobodi

Za Ukrajince je zato dan neodvisnosti tako praznovanje kot čas za molitev in premislek. Nadškof Ševčuk o neodvisnosti govori kot o daru, ki omogoča zaščito človekovega dostojanstva, svobode, življenja in skupnega dobrega. V pogovoru poudarja, da domoljubje ne sme postati sovraštvo do drugih ali češčenje države: po njegovih besedah ljubezen do domovine pomeni sprejeti odgovornost za svoje ljudstvo, ki naj bi mu služili. Ukrajinsko neodvisnost mora spremljati prizadevanje za izgradnjo mirne, demokratične in odgovorne družbe, je prepričan cerkveni voditelj.

Preberite tudi: Ukrajina: nadškof Ševčuk in Mira Milavec o trenutnih razmerah

Ševčukovo razumevanje svobode je globoko zaznamovano z njegovimi izkušnjami odraščanja pod sovjetskim totalitarizmom in sodelovanja v podzemnem življenju Katoliške Cerkve. Spominja se, kako so kristjani, ki so živeli pod komunizmom, lahko izkušali notranjo svobodo, četudi jim zunanja politična svoboda ni bila dovoljena. Zanj je svoboda mnogo več kot zgolj svobodna volja. Na podlagi bizantinske krščanske misli trdi, da se pristna svoboda pojavi takrat, ko ljudje svojo sposobnost izbire uporabijo v skladu z resnico in dobroto. Svoboda torej zahteva odgovornost, moralno razločevanje in predanost skupnemu dobremu.

Višji nadškof Svjatoslav Ševčuk že ves čas vojne spodbuja in opogumlja Ukrajince. FOTO: Tiskovni urad UGKC

To idejo ponazarja z izkušnjo ukrajinskih vojnih ujetnikov, ki so se kljub telesnemu omejevanju in mučenju včasih počutili svobodnejše od tistih, ki so jim svobodo odvzeli. Ujetniki so se zavestno odločili braniti človeško življenje in svojo državo, medtem ko so bili njihovi mučitelji lahko ujetniki strahu, poslušnosti in togih ideoloških struktur. To kaže, tako Ševčuk, da zunanja moč ne ustvarja nujno tudi pristne svobode.

Svoboda zahteva odgovornost, moralno razločevanje in predanost skupnemu dobremu.

Svarilo pred opuščanjem osebne odgovornosti

Nadškof svoje utemeljevanje nato razširi onkraj Ukrajine. V svetu, ki doživlja krizo demokracije in rast avtoritarnih teženj, v pogovoru za vatikanske medije svari pred opuščanjem osebne odgovornosti. Ljudje so morda v skušnjavi, da bi politikom ali avtokratskim voditeljem pustili, naj razmišljajo in odločajo namesto njih, s čimer bi se razbremenili bremena težkih odločitev - Ševčuk to opisuje kot obliko političnega infantilizma. Sam je prepričan, da ima Cerkev pomembno vlogo pri obrambi demokracije, saj vztraja pri dostojanstvu vsakega človeka in se upira razčlovečenju, vključno z nevarnostmi, povezanimi z umetno inteligenco.

Njegovo osrednje sporočilo svetu je: »Ne naveličajte se svobode.« Svoboda namreč nikoli ni samoumevna: zahteva pogum, odgovornost in pripravljenost za tveganje. Tisti, ki nočejo braniti in uveljavljati svobode, lahko sčasoma izgubijo prav tisti dar, ki so ga prejeli od svojih prednikov.

»Ne naveličajte se svobode!« FOTO: Vatican Media

Nadškof Ševčuk nazadnje vesoljno Cerkev in vse ljudi dobre volje poziva, naj Ukrajini stojijo ob strani z molitvijo in človekoljubnim delovanjem. Ob tem poudarja, da je najvišji izraz svobode sposobnost ljubiti Boga in bližnjega. Ukrajinsko enotnost, meni, je mogoče ohraniti z usmiljenjem, solidarnostjo in praktično oskrbo vseh trpečih.

Na praznik neodvisnosti so se ukrajinski verski voditelji zbrali v zgodovinski kijevski stolnici sv. Sofije, kjer so pred mozaikom Orante (Bogorodice v molitvi) molili za mir. Nadškof Ševčuk mednarodno skupnost poziva, naj se pridruži Ukrajini v molitvi in človekoljubni solidarnosti: tovrstna solidarnost je po njegovih besedah »konkreten izraz ljubezni in obramba človekovega dostojanstva«.