24. februarja bosta minili dve leti od ruskega napada na sosednjo Ukrajino. Število smrtnih žrtev še naprej narašča, prav tako stopnja uničenja v sporu, ki dejansko traja že deset let, od ruske priključitve Krima.

Pozivi papeža Frančiška k molitvi za oblegani narod so prepogosti, da bi jih lahko prešteli: zadnji med njimi je poziv s sredine splošne avdience, ko je sveti oče znova pozval h končanju trpljenja v preizkušani deželi, kot spominjajo pri spletnem portalu Vatican News.

Oboroženi spopadi v Ukrajini so se začeli z ruskim vdorom na Krim in v dele vzhodne Ukrajine 20. februarja 2014, 24. februarja pa bosta minili dve leti od celovitega napada na državo.

V premišljevanju o trenutnih razmerah na tiskovni konferenci v organizaciji omenjenega papeškega človekoljubnega sklada je višji nadškof Ševčuk izrazil svoje obžalovanje nad tragedijo, ki še naprej razkraja njegov narod in državo.

Konferenca človekoljubne organizacije »Pomoč Cerkvi v stiski« je zasedala pred 10. obletnico začetka oboroženega spopada v Ukrajini: ta se je začel z vdorom na Krim in v dele vzhodne Ukrajine 20. februarja 2014, ter tik pred drugo obletnico celovitega napada na Ukrajino 24. februarja 2022. Papeški sklad, ki je letošnjo postno kampanjo posvetil Ukrajini, je dogodek gostil, da bi se seznanil z razmerami, s katerimi se soočajo kristjani v tej državi, poročajo vatikanski mediji.

Posledice ruskega raketnega napada na Lviv. FOTO: Vatican Media

Trpljenje in umiranje se nadaljujeta

V skoraj dveh letih od ruskega napada se je število vojaških žrtev po neuradnih ocenah agencij povzpelo na okoli pol milijona. V spopadih in zračnih napadih je umrlo skoraj 22.000 civilistov, približno 17,6 milijona Ukrajincev pa nujno potrebuje humanitarno pomoč. Okoli 6,2 milijona ljudi je zapustilo Ukrajino, več kot 5 milijonov pa je notranje razseljenih, saj se bombardiranja nadaljujejo vsak dan.

Višji nadškof Ševčuk s papežem Frančiškom med obiskom ukrajinskih škofov v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

Obsodba vojnih zločinov

Višji nadškof Ševčuk je med konferenco poudaril, da je »zelo pomembno obsoditi vojne zločine«: ob tem je med drugim spomnil na pokol v Buči in opozoril, da se bodo vojni zločini ponavljali po vsem svetu, če ostanejo neopaženi. Obsodba vojnih zločinov, je vztrajal nadškof, pomeni izrekanje odločnega »ne« vojni.

V vzhodni Ukrajini ni duhovnikov, ljudje pa ne morejo obiskovati cerkva, saj so njihova vrata zapečatena.

Ljudi v Ukrajini pobijajo, ker so Ukrajinci, je nadaljeval cerkveni dostojanstvenik, ki ga posebej boli, da umirajo otroci in družine. Spomnil je na več kot 500 otrok, ki so umrli od začetka vojne, in več kot 1.200 otrok, ki so bili v tem času ranjeni. Višji nadškof prav tako obžaluje dejstvo, da so bili številni ukrajinski otroci izgnani v Rusijo, in da so številne družine še vedno ločene.

Po besedah višjega nadškofa je na najbolj opustošenih območjih države navzočnost njegove Cerkve prepovedana. Kot je opozoril, v vzhodni Ukrajini ni duhovnikov, ljudje pa ne morejo obiskovati cerkva, saj so njihova vrata zapečatena. Kljub neizmernemu trpljenju, tako Ševčuk, »kot Cerkev prinašamo upanje svojim ljudem«, zato je hvaležen, da zaradi svetovne solidarnosti »ljudje v Ukrajini ne umirajo zaradi humanitarnih razlogov«, kot sta lakota ali žeja.

Ruske rakete uničujejo tudi šolske prostore. FOTO: Vatican Media

»Preveč pretresen, da bi govoril«

Na konferenci papeškega sklada je spregovoril tudi apostolski nuncij v Ukrajini, nadškof Visvaldas Kulbokas, ki je poudaril, da se tisti, ki so obiskali Ukrajino, vrnejo domov »nezmožni govoriti, ker so preveč pretreseni zaradi vsega, kar so videli«.

Manjše človekoljubne organizacije so morale odnehati z nudenjem pomoči, ker jim je pogosto zmanjkalo sredstev in so imele težave pri prečkanju meja ali dostavi zalog.

Nadškof Kulbokas je opozoril tudi na krizo izobraževanja v državi in izpostavil, da že štiri leta »v velikem delu države, najprej med koronaepidemijo, nato pa med popolno invazijo, ni delujočih šol«. Vatikanski predstavnik je pohvalil veliko delo človekoljubnih organizacij, predvsem omenjenega papeškega sklada, obžaluje pa dejstvo, da so manjše človekoljubne organizacije »morale odnehati«, ker jim je pogosto zmanjkalo sredstev in so imele težave pri prečkanju meja ali dostavi zalog.

Nebo nad Lvivom. FOTO: Vatican Media

Napadi na otroke in družine

Po podatkih misije Združenih narodov za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini (HRMMU), ki spremlja in javno poroča o stanju človekovih pravic v državi, je bilo januarja 2024 v Ukrajini ubitih ali ranjenih najmanj 641 civilistov, s čimer se nadaljujejo smernice iz decembra 2023, ko je število civilnih žrtev naraščalo.

Statistični podatki ZN kažejo, da je bilo civilnih žrtev v Ukrajini v letošnjem januarju za 37 odstotkov več kot novembra 2023, predvsem zaradi okrepljenih napadov ruskih oboroženih sil po vsej državi z raketami in lebdečim strelivom.

Statistični podatki ZN tudi kažejo, da je bilo civilnih žrtev v letošnjem januarju za 37 odstotkov več kot novembra 2023, predvsem zaradi okrepljenih napadov ruskih oboroženih sil po vsej državi z raketami in lebdečim strelivom. Glede na to, da so ti napadi prizadeli območja daleč od frontne črte, se je povečalo število ubitih in ranjenih otrok. Večji delež žrtev daleč od frontne črte predstavljajo tudi družine, saj je bilo veliko družin z otroki umaknjenih z območij tik ob frontni črti. Misija ZN je potrdila, da je bilo januarja ubitih ali ranjenih 40 otrok, medtem ko jih je bilo novembra 18.