Prvi dan srečanja je bil namenjen uvodnim poročilom posameznih škofovskih konferenc in predavanju dr. Othmarja Karasa, podpredsednika Evropskega parlamenta, danes pa je evropske škofe nagovoril kijevski višji nadškof Svjatoslav Ševčuk.

Po predavanju se je višji nadškof Ševčuk škofu Jamniku osebno zahvalil za vse, kar Slovenija naredi s svojo podporo Ukrajini. Ob tem sta izpostavila pomen Slovenske Karitas, ki kljub temu, da vojna traja že skoraj dve leti, ni pozabila na Ukrajino. Višji nadškof Ševčuk je prav tako posebej hvaležen, da je leta 2022 tedanji predsednik slovenske vlade Janez Janša med prvimi evropskimi voditelji obiskal Ukrajino.

Škof Jamnik je svojega sobrata v škofovstvu povabil na obisk v Slovenijo in višji nadškof Ševčuk je vabilo s hvaležnostjo sprejel.

Škof Jamnik je svojega sobrata v škofovstvu povabil na obisk v Slovenijo in višji nadškof je vabilo s hvaležnostjo sprejel. Prijateljska povezanost z Ukrajino je tudi za Slovenijo, ne samo za Ukrajino, velik blagoslov, saj je naša podpora narodu, ki trpi grozote vojne, preizkus naše solidarnosti in hkrati priložnost, da pomagamo Ukrajini na mnoge načine.

FOTO: osebni arhiv škofa Jamnika

Pogovor z višjim nadškofom Ševčukom

Višji nadškof Svjatoslav Ševčuk je v telefonskem pogovoru odgovoril tudi na nekaj vprašanj za našo spletno stran.

Vaša blaženost, s kakšnim namenom ste pripotovali v Bruselj?

V Bruselj sem prišel na povabilo predsednika ComECE nadškofa Crociatte. Udeležujem se zasedanja plenarne skupščine, da bi sobratom škofom predstavil najnovejše dogajanje v Ukrajini, predvsem humanitarne in pastoralne razmere, ki jih je povzročila vojna, ter odziv naše Cerkve na izziv, ki ga predstavljajo.

Letošnji oktober je bil najbolj krvav mesec v vojni v Ukrajini, in prav v tem času je izbruhnila vojna v Sveti deželi. To seveda ni naključje.

Evropskim škofom sem predstavil svojo zaskrbljenost glede skorajda gotovega dejstva, da Rusija izrablja vojno za svoje namene po vsem svetu. Povsem očitno je, da se je Hamas usposabljal v Ruski federaciji, kjer se je tudi oborožil. To je taktika Rusije, da odvrne pozornost sveta od zločinov, ki jih trenutno izvaja v Ukrajini.

Letošnji oktober je bil dejansko najbolj krvav mesec v tej vojni, in prav v tem času je izbruhnila vojna v Sveti deželi. To seveda ni naključje, pač pa taktika Rusije, da preusmeri pozornost svetovne javnosti od razmer v Ukrajini. Resnično nas skrbi, da bo vojna v Ukrajini kar nekako potihnila, da jo bo svet zapostavil ali nanjo celo pozabil. Prav zato izkoriščam to priložnost, da sobratom škofom, pa tudi visokim predstavnikom Evropske unije znova predstavim dramatične razmere v svoji domovini.

FOTO: osebni arhiv škofa Jamnika

Ali ste na kakršen koli način v stiku z begunci v Evropi in svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti Ukrajino?

Osrednja skrb naše Cerkve je pastoralna oskrba ukrajinskih beguncev, kar je bila tudi glavna tema sinode Ukrajinske grško-katoliške cerkve, ki je v začetku letošnjega septembra zasedala v Rimu. Da bi razumeli te resnično težke razmere, smo opravili sociološko raziskavo o migracijah iz Ukrajine, ki jih je povzročila vojna. Imel sem priložnost, da sem rezultate te raziskave predstavil tudi svojim sobratom škofom v ComECE. Naj omenim nekaj številk in pomembnih podatkov, ki so nam jih posredovali razseljene osebe in vojni begunci.

Vojni begunci iz Ukrajine v evropskih državah so večinoma ženske, mlade ženske, stare v povprečju 42 let, od teh jih ima kar 63 odstotkov univerzitetno izobrazbo.

Od začetka vojne [24. februarja lani] je bilo kar 14 milijonov Ukrajincev primoranih zapustiti svoje domove, kar je tretjina vsega ukrajinskega prebivalstva. Šest milijonov beguncev je zapustilo ukrajinsko ozemlje in tehnično jih imenujemo »vojni begunci«. Toda kdo so ti ljudje? Statistika pogosto preusmeri pozornost od človeških oseb, ki so zajete v podatkih. Kdo so torej ti begunci? Večinoma gre za ženske z otroki, saj moški ne smejo zapustiti Ukrajine. Vojni begunci iz Ukrajine v evropskih državah so večinoma ženske, mlade ženske, stare v povprečju 42 let, od teh jih ima kar 63 odstotkov univerzitetno izobrazbo. V Evropsko unijo so prišle s svojimi otroki in več kot 50 odstotkov teh otrok je mlajših od 16 let. To je najdragocenejši del ukrajinskega naroda, pa tudi najbolj ranljiv. Od te skupine ukrajinskega naroda je odvisna naša prihodnost.

Zelo pomembno je bilo, da smo te ljudi povprašali, kakšne so njihove sanje, kje se vidijo v bližnji prihodnosti. Ali bi raje ostali v novi državi, kjer so trenutno, ali se želijo vrniti v Ukrajino? Zanimivo je, da bodo končno odločitev o tem sprejemali prav otroci. Če se bodo uspešno vključili v nov šolski sistem, če se bodo naučili novega jezika, če jih bodo vrstniki lepo sprejeli, bodo verjetno ostali.

Če se bo vojna v Ukrajini še nadaljevala, bo morda vedno višje število tistih, ki bodo želeli ostati v državi, kjer so se lepo vključili, imajo morda zaposlitev in so njihovi otroci deležni dobre izobrazbe.

47 odstotkov sodelujočih v raziskavi je dejalo, da bodo v bližnji prihodnosti verjetno ostali v državi gostiteljici. Ko pa bo vojne konec, bo treba znova združiti družine, kar spodbuja tudi evropska zakonodaja. Toda njihovi očetje bodo imeli za seboj izkušnjo vojne, to bodo ranjeni ljudje, in se bodo morali pridružiti svojim družinam, ki so se odločile, da ostanejo v Evropski uniji. Polovica teh beguncev nam že danes sporoča, da bi se raje vrnili domov, če bodo to dopuščale varnostne razmere. Če pa se bo vojna v Ukrajini še nadaljevala, bo morda vedno višje število tistih, ki bodo želeli ostati v državi, kjer so se lepo vključili, imajo morda zaposlitev in so njihovi otroci deležni dobre izobrazbe. Tako je tudi v Sloveniji.

FOTO: osebni arhiv škofa Jamnika

Res je, v Sloveniji je veliko beguncev iz Ukrajine, lepo so bili sprejeti. Kaj bi sporočili svojim Ukrajincem, ki so zatočišče našli v Sloveniji?

Moje sporočilo je: vključevanje da, ne pa tudi asimilacija. Bodite hvaležni državi, ki vas je sprejela, bodite dejavni, prispevajte k skupnemu dobremu te države. Ukrajinci so narod, ki imajo radi zakonitost, izjemno cenijo tudi kulturo dela. Zato jim sporočam: bodite dobri državljani države, ki vas je sprejela, vendar ne pozabite – če pride tisti dan, vas domovina z veseljem pričakuje!

Vaša blaženost, najlepša hvala za pogovor!