Z murskosoboškim škofom dr. Petrom Štumpfom smo se pogovarjali o ozadjih medijskih napadov nanj, aktualnih razmerah v škofiji, o dekretih, ki jih je umaknil, in o pastoralni dejavnosti, ki se bo v prihodnjih mesecih dotikala tudi 100. obletnice priključitve Prekmurja k matičnemu narodu, za katero so bili prav katoliški duhovniki odločilni pri priključitvi prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu.

"Moramo jim ostati zvesti in jih ohraniti v spominu. Tega se zavedamo tudi kot škofija, zato smo pred dvema letoma in pol ustanovili odbor za obhajanje 100. obletnice priključitve Prekmurja k matični Sloveniji," je povedal škof Štumpf.

Celoten pogovor si lahko prebere v novi številki Družine.

G. škof, v medijih beremo, da so nekateri duhovniki iz murskosoboške škofije na nuncija v Republiki Sloveniji dr. Juliusza Janusza naslovili pismo, v katerem vam očitajo slabo vodenje škofije. Ali ste tudi vi dobili pismo v vednost oz. ali vas je nuncij povabil na razgovor?

Ne, tega pisma nisem dobil. Tudi nuncij mi o tem pismu ni nič povedal, niti me ni povabil v povezavi s tem na pogovor. Naj v nekaj besedah pojasnim, kako sam gledam na razmere. V zadnjem času smo priča medijski gonji proti meni, tudi nepokorščini in nespoštovanju nekaterih duhovnikov. Gre za star problem. Sega v čas ustanavljanja škofije. Takrat se je oblikovala sorazmerno majhna skupinica duhovnikov, ki je v tej škofiji videla neko svoje mesto, vloge in položaje.

Ker so se z imenovanjem prvega škofa te karte premešale in teh mest niso dobili, je prišlo do velikega razočaranja. Takrat so ti ljudje precej nasprotovali škofu Turnšku in ga tudi blatili v medijih. Ko sem za njim prišel v Soboto za škofa, sem jih odstranil iz odgovornih služb. Tako se ta nasprotovanja ponavljajo že osem let, odkar sem tukaj. V vsako menjavo duhovnikov se vpletejo mediji. V ozadju je duhovnik (sedaj v pokoju z doktorskim naslovom), ki je voditelj te skupinice. Iz sovraštva do mene pišejo ali organizirajo pisanje anonimk ali celo pisem s ponarejenimi podpisi proti meni, ki jih pošiljajo na nunciaturo ali celo na Sveti sedež. Na ta način rušijo personalno politiko, ki jo vodim. V teh pismih hočejo na vsak način prikazati mojo nesposobnost.

Ta upokojeni duhovnik je skupaj z upokojeno katehistinjo tudi avtor pisma oz. peticije, s katero s posamezniki, ki sta jih zvabila v to mrežo, pobirata podpise za mojo odstavitev. To je sedaj doseglo dno. Zato je tudi med ljudmi precej pohujšanja in žalosti, kako to, da ti ljudje tako nasprotujejo škofu in na takšen način izražajo slabotnost svoje vere. Moram povedati, da me v tej zadevi škofje in nuncij zelo podpirajo in zame molijo, kakor tudi mnogi duhovniki, redovniki, redovnice in verniki iz soboške škofije in celo iz drugih krajev po Sloveniji. Sicer pa molim za vse, ki me preganjajo in obtožujejo, ter za tiste, ki me podpirajo in so z mano.

Celoten pogovor si lahko prebere v novi številki Družine.