Kako se naučiti biti škof? Če šolanje za duhovnika traja več let in je skrbno spremljano, je priprava na škofovsko službo milo rečeno omejena. »Ni dvoma, da je škofovska služba težka. Od škofa se zahteva, da je nadarjen za finance, da pozna kanonična pravila, da zna upravljati s premoženjem, da je dober pastir, da je dober komunikator, da je hkrati oče duhovnikom …. Vendar s posvečenjem škof ne dobi vseh potrebnih znanj in veščin,« je dejal mons. Emmanuel Gobilliard, pomožni lyonski škof, na seminarju za nove škofe, ki ga je v Rimu – zaradi pandemije koronavirusa po dveh letih – organiziral Dikasterij za škofe. 

Škof Andrej Saje med poslušanjem predavanja v dvorani ateneja Regina Apostolorum. FOTO: Luis A. Espinoza

Za temo seminarja, ki sta se ga udeležila tudi slovenska škofa, celjski Maksimilijan Matjaž in novomeški Andrej Saje, so izbrali naslov: Škofovska služba in oznanjevanje evangelija v spreminjajoči se dobi in v času po pandemiji. Oba slovenska škofa je v teh dneh najbolj nagovorilo tisto, kar je po njunem bistvo seminarja: »Srečanje med nami, communio, utrjevanje občestva – to je bistvena stvar, ki smo jo tu doživeli. Na takem srečanju škof dobi vpogled v širino Cerkve: preseže meje svoje škofije in vidi, da ni prepuščen sam svojim skrbem, svojim horizontom. Že po apostolu Pavlu in tudi po koncilski teologiji ima škof poleg svoje škofije tudi skrb za vse druge Cerkve,« je dejal škof Maksimilijan, škof Andrej pa dodal, da so bile vsebine, o katerih so poslušali predavanja, sicer pomembne, ampak glavno je bilo po njegovih besedah srečanje med škofi: »Da smo se srečali od blizu, da smo se slišali, da smo videli, kako živi Cerkev drugje: v Latinski Ameriki, po Evropi, še posebej veliko smo se družili s štirimi hrvaškimi škofi …«

Škofa Matjaž in Saje s hrvaškimi škofi: kotorskim, zadarskim in dubrovniškim. FOTO: Osebni arhiv

Škof Matjaž: »V vseh škofijah na vseh koncih sveta imajo podobne težave kot pri nas …«

Kot smo že poročali, so – zbrani v papeškem ateneju Regina Apostolorum blizu Vatikana - škofje v prvih dneh največ pozornosti namenili razmislekom o sinodalni poti Cerkve, ki jo je začrtal papež Frančišek in se tako seznanili z različnimi izzivi v posameznih krajevnih cerkvah. Predavalo je več »uradnikov« Tajništva za sinodo, med drugim tudi generalni tajnik kardinal Mario Grech. 

Škof Maksimilijan Matjaž med poslušanjem predavanja v dvorani ateneja Regina Apostolorum. FOTO: Luis A. Espinoza

»Sinodalnost je bila pravzaprav vodilna tema seminarja,« je posebej za spletno stran Družine povedal celjski škof Maksimilijan Matjaž: »Predstavili so nam izvlečke posameznih škofij. Pokazalo se je, da smo imeli v vseh škofijah na vseh koncih sveta podobne težave kot pri nas: potrebovali smo določen čas, da smo 'zagnali', bilo je nekaj strahu, več pri klerikih kot laikih … Zdaj pa sinoda teče, zdaj je čas Cerkve – kar se je lepo povezalo s temo seminarja, to je služba škofa v spremenjeni dobi.« Škof Matjaž je še dodal, da je sicer sinodalnost prastara tema, v tem času pa se je po njegovih besedah »vrnila v osnovno identiteto Cerkve, ki je Kristusovo telo, ki je skupnost, ki je občestvo.«

 Andrej Saje s škofom iz Baragove dežele, Jeffreyjem J. Walshem iz škofije Gaylord ob jezeru Michigan. FOTO: osebni arhiv

Škof Saje: »Pravo pomaga, da je več reda«

Škofa Saje je posebej izpostavil predavanje goriškega nadškofa Carla Roberta Redaellija, ki je zbranim predstavil svoje bogate kanonične izkušnje pri upravljanju škofije. »Govoril nam je o pravnih dimenzijah škofovske službe, pravzaprav nasploh vodstvenih služb v škofiji. Vodstvena naloga je pravzaprav eden najtežjih izzivov za škofa,« je dejal škof Saje. Škof Redaelli je tako zbranim govoril, kakšno vlogo ima škof, kakšno njegovi sodelavci, duhovniški svet, gospodarski svet … »Vse službe so pomembne in dobro je, da so vanje vključeni tudi laiki,« je potegnil zaključek škof Saje ter dodal: »Pravo pomaga, da je več reda.«

Po končanem seminarju se je vodstvo Slovenske škofovske konference na dikasteriju za medverski dialog srečalo s tajnikom Indunil Janakaratne K. Kankanamalagejem. FOTO: osebni arhiv 

»'S trona' v vlogo poslušalca«

V tednu seminarja so škofje obiskali več kot polovico vatikanskih kongregacij, se pogovarjali s prefekti, kardinali, visokimi dostojanstveniki. Kot je dejal škof Saje je od obiska ad limina s slovenskimi škofi pred približno 15 leti zaznal velikansko razliko: »Bolj so služabniki, kot daje zgled papež Frančišek. Sestopili so 's trona' in se postavijo v vlogo poslušalca. Ne nastopajo s pozicije moči, češ vas bomo naučili, delili napotke in podobno. Ne! Poslušajo, se z nami pogovarjajo o stvareh, ki zanimajo nas, o izzivih, pogledih na čas v Cerkvi … Vabijo k razločevanju, osebnem in občestveno, vabijo k poslušanju Svetega Duha, ki daje smeri za naprej, je dejal škof Saje in poudaril, da če se pogovarjamo, še ne pomeni, da že imamo rešitve: »Pogovarjamo se, poslušamo in iščemo, kako bomo živeli naše poslanstvo naprej.«

S papežem Frančiškom: »Štiri bližine …«

Zadnji dan, v ponedeljek, 19. septembra, so se škofje v apostolski palači srečali s papežem Frančiškom. »Prišel je 'peš', s palico, vidno vesel se nam je pohvalil, da spet lahko hodi,« opišeta ozračje slovenska škofa: »Takoj nam je dejal, da nima pripravljenega nagovora in da se bomo pogovarjali, kar želimo, da ga lahko vprašamo karkoli.« 

Prihod papeža na srečanje z novimi škofi. FOTO: Vatican Media

Prvo vprašanje so postavili Latinoameričani o spolnih zlorabah, kar je bila tudi že tema na seminarju. Druga močna tema so bili duhovni poklici, ki jih je v Latinski Ameriki veliko, pri nas pa vedno manj. Tretja tema je bil tradicionalizem, kjer je papež izpostavil pozitivnost tradicije in razkrinkal zgrešenost sodobne interpretacije tradicije, pravita slovenska škofa. Posebej pa je Frančišek škofom govoril o t. i. štirih bližinah: bližini z Bogom, bližini z brati škofi, bližini z duhovniki in bližini z Božjim ljudstvom.

Pri prefektu kardinalu Jaou Brazu de Avizu na dikasterju za redovnike se je po koncu seminarja škofoma Sajetu in Matjažu pridružil tudi soboški škof Peter Štumpf. 

Več o srečanju v prihodnji tiskani številki Družine.