Škofje iz Bangladeša so v nedeljo, 8. junija, začeli svoj uradni obisk ad limina v Vatikanu, ki bo trajal do konca tedna.

Po propadu angleške oblasti leta 1947, je bil Bangladeš do leta 1971 vzhodna provinca Pakistana. Z vstajo, ki jo je vodil Mujibur Rahman, je postal samostojna država, z glavnim mestom Dako. Republika Bangladeš meri 147.600 kvadratnih kilometrov in šteje 139 milijonov prebivalcev. Po verski pripadnosti je 83 % muslimanov dobrih, hinduistov je 13%, pripadnikov drugih ver pa 1,2 %, med katerimi je tudi 0,3% ali 310.000 katoličanov. Uradna jezika sta bengalščina in angleščina.

Škofovska konferenca Bangladeša je bila ustanovljena leta 1971. Danes v Bangladešu deluje ena nadškofija s sedežem v Daki in pet škofij. V prestolnici je tudi Apostolska nunciatura.

Začetki krščanstva v Bangladešu segajo v 16. stoletje, ko so tja s portugalskimi trgovci prišli tudi prvi misijonarji, frančiškani, dominikanci, avguštinci in jezuiti. Prvi domači kristjani so postali potomci iz mešanih zakonov, katerim so se v 20. stoletju pridružili spreobrnjenci iz islama in hinduizma.

Prvo cerkev v Bangladešu je zgradil jezuitski misijonar Francisco Fernandez v letih od 1599 do 1600 v Čandekanu v provinci Satkira in jo posvetil Jezusovemu imenu. Drugo cerkev so dogradili prav tako leta 1600 in jo posvetili sv. Janezu Krstniku. 14. novembra 1602 je bil Francisco Fernandez ubit. Tako je postal prvi krščanski mučenec na ozemlju današnjega Bangladeša. Leta 1612 so avguštinci na področju današnje prestolnice Dake začeli svoj misijon, kjer so leta 1628 zgradili prvo cerkev in jo posvetili Mariji Vnebovzeti. Papež Gregor XVI. je leta 1834 ustanovil Apostolski vikariat, ki je bil neposredno odvisen od Kongegacije za evangelizacijo narodov. Papež Pij XII. je leta 1950 škofijo v Daki povzdignil v nadškofijo, ki so ji pripadale še tri škofije. Leta 1968 je prvič postal nadškof v Daki domačin. Leta 1971 so se kristjani v Bangladešu pridružili muslimanom in se politično in vojaško zavzeli za kulturno, gospodarsko in politično samostojnost države. Cerkev je dobila velik ugled zlasti po osamosvojitveni vojni, ko so nove oblasti uvedle obširne programe pomoči in sprave po spopadih za samostojnost. Leta 1973 je Sveti sedež vzpostavil diplomatske odnose z Republiko Bangladeš. Vojaški režim je leta 1975 ukinil laičnost države in uvedel islamsko republiko, kar je sprožilo obdobje napetosti med Cerkvijo in državo. Škofje so leta 1978 ustanovili skupno bogoslovno semenišče in z duhovniki vzpostavili globlje stike z islamsko skupnostjo ter tako preprečili, da bi se obe skupnosti zaprli sami vase. Papež Janez Pavel II. je obiskal Bangladeš 18. in 19. novembra 1986. Naslednje leto je ustanovil še dve škofiji. Parlament v Daki je leta 1988 sprejel zakon, s katerim je razglasil islam za državno vero, ostalim verstvom pa priznal svobodo delovanja. Leta 1999 je bilo celotno Sveto pismo prevedeno v bengalščino, ki jo govori 98 % prebivalstva, v svetem letu 2000 pa je v bengalščini izšel prevod Katekizma katoliške Cerkve. Do sedaj so bili škofje iz Bangladeša na uradnem obisku v Vatikanu v letih 1985, l989, 1994, 2001 in letos.