Uvodoma je priprave na tokratno uprizoritev pasijona – prvo po letu 2015 – slikovito predstavil vodja projekta Jakob Vrhovec. 

Vodja projekta Jakob Vrhovec je spregovoril o pripravah na Škofjeloški pasijon 2026. FOTO: Tatjana Splichal

Od kostumov do malic

Na to mesto je bil izbran že za uprizoritev, načrtovano za leto 2021, ki jo je »odnesla« korona, letos pa ponovno sodeluje. Pester nabor opravil vključuje najrazličnejša področja od skrbi za nabavo in šivanje kostumov – letos bo na novo sešitih približno šestdeset oblek –, veterinarskih potrdil, da so vsi konji cepljeni, pridobivanja različnih dovoljenj, postavljanja tribun, organizacije pasijonskega piknika in seveda vsakodnevne malice za množico sodelujočih, … do promocije dogodka in prodaje vstopnic.

Pri uprizoritvi pasijona sodeluje več kot 60 konjenikov. FOTO: Tatjana Splichal

Zgodovina spokornih pobožnosti med Slovenci

Dr. Matija Ogrin, urednik znanstvenokritične izdaje Škofjeloškega pasijona, ki je leta 2009 izšla v sozaložništvu Celjske Mohorjeve družbe in Založbe ZRC SAZU, je nato v predavanju orisal razvoj slovenskega pasijonskega izročila, kakšna besedila so ga sestavljala, kako so se naši predniki ob njih poglabljali v Jezusovo trpljenje in kako se je na tem ozadju izoblikoval znameniti Škofjeloški pasijon.

Dr. Matija Ogrin. FOTO: Tatjana Splichal

Pasijonski prizori kot križev pot

Šišenska župljanka fotografinja Tatjana Splichal je ob razstavi fotografijah preteklih izvedb predstavila lastno doživljanje Škofjeloškega pasijona – tudi kot križev pot, ki ga je iz pasijonskih prizorov ustvarila za novo cerkev v Podutiku – in povabila zbrane povabila k obisku katere od letošnjih uprizoritev: med 21. marcem do 12. aprilom se jih bo zvrstilo kar sedem.

Škofjeloški pasijon na fotografijah Tatjane Splichal. FOTO: Tatjana Splichal

Večer so z izbrano baročno glasbo obogatili Vlasta Doležal Rus, Gorjan Košuta in Drago Arko.

Vlasta Doležal Rus, Gorjan Košuta in Drago Arko. FOTO: Tatjana Splichal

Po enajstletnem premoru

Škofjeloški pasijon ni samo najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, temveč tudi edino ohranjeno slovensko dramsko besedilo iz dobe katoliške obnove in baroka. Vsakoletno uprizarjan že pred letom 1713 je bil Škofjeloški pasijon ukinjen leta 1768, po skoraj dveh stoletjih pa ga je ob Obrtno-industrijski razstavi v Škofji Loki leta 1936 obudil dr. Tine Debeljak ob pomoči režiserja Pavla Okorna – ne kot procesijo, pač pa kot odrsko uprizoritev na dvorišču meščanske šole v Škofji Loki. V izvirni postavitvi so Škofjeloški pasijon obudili v letih 1999, 2000 in 2009, ko so se odločili, da bodo Škofjeloški pasijon uprizarjali vsakih šest let: zadnjič leta 2015, saj je za leto 2021 načrtovano uprizoritev onemogočila pandemija. Letošnjo uprizoritev režira Marcelo Brula.

1/12