Zapri
Iskanje

Škofjeloški pasijon prestavljen za leto dni

Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 22. 10. 2020 / 11:45
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.10.2020 / 12:03
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Škofjeloški pasijon prestavljen za leto dni

Škofjeloški pasijon prestavljen za leto dni
Jubilejno uprizoritev bodo skušali izpeljati v postno-velikonočnem času leta 2022.

FOTO: Tatjana Splichal



Negotovo stanje glede širjenja novega koronavirusa je zarezalo tudi v osrednjo škofjeloško versko, kulturno, etnološko in prostovoljsko prireditev, Škofjeloški pasijon, ki prihodnje leto obeležuje jubilej, 300-letnico nastanka dramskega besedila p. Romualda Marušiča. Uprizoritev, prva po vpisu Pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, bi morala biti po prvotnem scenariju na sporedu med 20. marcem in 11. aprilom 2021, a so se v luči slabšanja epidemiološke slike, ki povrhu vsega tudi onemogoča nemotene priprave na dogodek, odgovorni odločili, da ga prestavijo za eno leto, v spomladanski čas leta 2022. »Težko, a nujno in edino logično odločitev« mora na današnji 14. redni seji potrditi še škofjeloški občinski svet.

»Odločitev smo sprejeli šest mesecev pred predvideno premiero z namenom, da ne bi ogrozili igralk in igralcev, gledalk in gledalcev, pa tudi občank in občanov. Sprejeli smo jo z jasnim sporočilom, da bomo vse moči usmerili v to, da bo Škofjeloški pasijon, če bo le zdravstveno stanje dopuščalo, uprizorjen v postno-velikonočnem času v letu 2022. Verjamemo, da nam ga bo takrat skupaj uspelo uprizoriti in s tem tudi veličastno obeležiti prvo uprizoritev, odkar je vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva,« je zapisano v skupnem sporočilu, pod katerega so se podpisali vodja projekta Jakob Vrhovec, režiser Borut Gartner, škofjeloški župan Tine Radinja in gvardijan kapucinskega samostana v Škofji Loki br. Jožko Smukavec.


FOTO: Janez Porenta


Trije scenariji za leto 2021

Iz nobenega prejetega odziva ni bilo čutiti dvoma o upravičenosti in utemeljenosti prestavitve, pač pa razumevanje odločitve, ki je sicer ni nihče vesel, a je bila neizogibna: »Nemogoče je 5000 gledalcev osemkrat spraviti na tribune na ulice in trge Škofje Loke, ne da bi pri tem trpela varnost igralcev in gledalcev,« je pojasnil vodja projekta Jakob Vrhovec in dodal, da bo Škofja Loka tudi v jubilejnem letu 2021 ostala pasijonsko mesto, za delno nadomestitev prestavljene procesije pa imajo pripravljene tri scenarije, odvisno pač od epidemiološke slike v marcu in aprilu leta 2021: »Po scenariju A bomo izvedli dogodke v postno-velikonočnem času z udeležbo do 50 ljudi, predvsem bomo obeleževali 300-letnico nastanka knjige s strokovnimi simpoziji, predvajanjem filma, pasijonskimi koncerti z glasbeniki, ki nastopajo v Pasijonu. Scenarij B je omejena, hibridna, možnost z manjšimi dogodki deloma v živo deloma prek spleta, scenarij C pa predvideva izključno 'online' dogodke, česar pa si ne želimo, saj Pasijon brez ljudi nima vrednosti in to ni njegovo poslanstvo.«

»Že ko sem sprejemal režijo za tokratno uprizoritev, sem se močno zavedal, da bo Škofjeloški pasijon 2021 nekaj posebnega. Koronavirus, ki prejšnja leta še ni bil prisoten, je še dodaten 'pasijon' in kot režiser moram biti izjemno previden, skrben do sodelujočih. Ogromno časa posvetim osebnemu stiku s sodelujočimi, ker prek tehnike ne moreš izvedeti, kako se človek počuti, kako je motiviran, kakšne težave ima. Ne bom dejal, da je morala sodelujočih s prestavitvijo padla, na meni pa je, da jo še dvigujem. Največjo skrb mi predstavlja, kako peljati procesijo, če bi bile razmere podobne zdajšnjim: na tribunah je enostavno omejiti število gledalcev, narediti razdaljo, zahtevati maske; v naši procesiji pa potuje blizu 1000 ljudi, 60 konjenikov – tu je nemogoče zagotoviti potrebno varnost. Moj največji pomislek torej je, da bi šel 'prek trupel' in za vsako ceno – kljub opozorilom – vlekel procesijo, potem pa je ne bi mogel izpeljati. Si predstavljate, kakšno moralo bi imel v tem primeru korpus za uprizoritve leta 2022?« poudarja režiser Borut Gartner in izpostavlja nekaj novosti za jubilejno uprizoritev.


FOTO: Tatjana Splichal


Tudi otroci in dijaki

Ta čas na področju govora končujejo avdiomontažo in se trudijo, da bi dosegli govorico, čim bolj identično zapisu patra Romualda, obenem je Pavle Ravnohrib posodil glas in je nastal posnetek, ki ga nameravajo objaviti na pasijonski spletni strani in bi bil dosegljiv slehernemu Slovencu, ki bi lahko prek računalnika sledil besedilu in obenem poslušal pravilno izgovorjavo. »Osebno se nagibam, da bi čim bolj uporabljali tudi tehniko,« podčrta Gartner, ki zase pravi, da je eden tistih režiserjev, ki močno spodbuja množičnost sodelujočih. Tako se je na šolsko avdicijo za Adamov zbor, ki bi mu – upoštevaje zapis p. Romualda – zadostovalo deset otroških glasov, prijavilo več kot 80 učenk in učencev, novost v procesiji je tudi vstajenjska Aleluja, pri kateri bo lahko sodelovalo okrog 100 dijakinj in dijakov Gimnazije Škofja Loka. »Zelo pomembno se mi zdi, da ravno pri doživljanju procesije ponudimo možnost široki paleti ljudi, zelo si želim, da bi tudi otroci izkušnjo procesije doživeli na lastni koži,« pojasnjuje Gartner.

Uporabi vseh razpoložljivih orodij za obeležitev 300-letnice – ne le običajnih, temveč tudi novih, digitalnih – je naklonjen tudi škofjeloški župan Tine Radinja, »da sporočilo, ki ga Pasijon ima, ponesemo daleč naokrog«.

Nalaganje
Nazaj na vrh