Kdo ima nadzor: človek ali tehnologija?

Zanimivo bi bilo slišati, kaj bi o tem povedal avtor knjige Čar novih tehnologij in transhumanizem Tanguy Marie Pouliquen, redni profesor etike na Katoliškem inštitutu v Toulousu in vodja katedre za družbeno etiko. Verjetno bi vzkliknil: »O tem vam govorim! Zbudite se. Čuječnost!« Skozi 115 vprašanj in odgovorov razlaga pojav tehnokratske kulturne evolucije in predlaga etična merila, osnovana na krščanskem humanizmu, da bodo tehnologije v celoti ostale v službi človeka. Boji se namreč, in k temu nemara res drvimo, da bi roka ne vodila več stroja, temveč obratno: stroj bi vodil roko in tako zasužnjil človeka.

Ex machina brez Boga

Ta misel je bila že večkrat upodobljena v filmih, v katerih so se stroji obrnili proti svojemu »stvarniku« in povzročili razdejanje. Eden izmed takšnih je film Ex machina, v katerem umetna inteligenca nadvlada in uniči človeka. Zmagoslavno gre v svet, človek pa ostane zaprt, obupan, brez upanja na rešitev. Že naslov nosi sporočilo: iz izvirnega izreka je bila izbrisana beseda Deus, ki pomeni Bog. Če Boga izbrišemo iz svojega življenja, nam ostane le tehnologija, v moč katere trdno verjamemo, se ji zaupamo, vanjo polagamo vse svoje upe in cilje, pri tem pa elegantno pozabljamo, kako hitro se lahko obrne proti nam.

Počasi nas začne voditi tako, da začnemo izgubljati sebe, svoj pravi jaz. Številni so že psihološko odvisni od tehnoloških naprav in čutijo nelagodje, ko jih ne morejo uporabljati. Tehnologija nas je očarala in to počne vedno znova. Človeštvu je dala mnogo dobrega, npr. napredek v medicini, hitro širjenje informacij, industrijo, vozila …, vendar pa je postala tudi sredstvo za nadzor in žal tudi za uničenje človeka. Vse bolj namreč tehnološki napredek ne dela za celotno človeštvo, temveč za dobičke korporacij in upravljanje z življenjem posameznika. Tehnologija nas vodi v moralno nazadovanje človeštva.

Več o knjigi Čar novih tehnologij in transhumanizem najdete TUKAJ.

Tehnološki transhumanizem hoče spremeniti človeka

»Človek mora ponovno vlagati v svojo lastno človeškost, da bi lahko obdržal … nadzor nad tehniko,« meni Pouliquen in vabi, naj, namesto da povečujemo zunanje, nečloveške moči, okrepimo svojo lastno moč, znova vlagamo v najgloblje želje po navzočnosti Boga. »Nikar ne bodimo naivni glede transhumanističnega valjarja. Zato že danes razmišljajmo o fascinantnih močeh novih tehnologij, da ne bomo jutri trpeli pod njihovim jarmom.« Tehnološki transhumanizem hoče spremeniti človeka, saj ne zaupa v njegovo biološko moč. Povečati mu želi zmogljivost možganov in ga nadgraditi, kot vsake toliko časa, po navodilih tehnoloških korporacij, nadgradimo svoje informacijske sisteme. »Ali bodo pojutrišnjem sploh še vsi celostno človeški?« se sprašuje Pouliquen in odgovarja: »To je odvisno tudi od nas!«

Knjiga Čar novih tehnologij in transhumanizem želi opozoriti na nazadovanje moralne drže zaradi tehnoloških pridobitev in vabi k čuječnosti, aktivnosti in ohranjanju človeškosti v svetu transhumanizma.