Mojca Bernik, podpornica čistega planeta in lastnica trgovine Moj svet čist planet

Tema decembrske Mavrice je skrb za naravo.

Starši smo otrokom zgled. V šoli jih učijo ločevanja, doma pa imamo kdaj zaradi premalo prostora samo en smetnjak. Ker imamo svoje otroke najraje na svetu, se moramo zavedati, da je skrb za naravo nujna, ko pomislimo na njihovo prihodnost. Kakšno vodo in zrak bomo pustili našim otrokom? Kar mi danes smetimo, bodo morali naši otroci jutri pospravljati. Zato je tako kot zdrava prehrana, tudi ločevanje odpadkov zelo pomembno za naše zdravje.

Teh pet korakov je (iz Mavrice) dober vodnik pri skrbi za naravo:

Najprej zavrnemo vse, česar ne potrebujemo.

Nato je dobro, da zmanjšamo obseg tistega, kar potrebujemo.

Nadalje: kar uporabljamo, uporabimo znova in znova.

Česar ne moremo zavrniti, zmanjšati ali ponovno uporabiti, recikliramo.

Preostalo kompostiramo.


(vir: Dom brez odpadkov, B. Johnson)

S pravilnim ločevanjem se nekateri materiali reciklirajo. Primerni materiali za recikliranje so steklo, nekatere kovine, nekateri tipi plastike in karton ter papir. Z recikliranjem papirja prihranimo veliko dreves ter vode. Za recikliranje najslabši material je plastika, saj ni vsa plastika enaka. Vsaka plastična embalaža ima oznako, iz katerih polimerov je, in na to moramo biti pozorni. Za naše zdravje so varne le embalaže s številko 2 (HDPE), 4 (LDPE) in 5 (PP), saj ne puščajo kemikalij v hrano. Ostale 1 (PET), 3 (PVC), 6 (PS) in 7 (O (other) ali brez oznake) pronicajo v hrano. 3, 6 in 7 se ne reciklirajo.



Ponovna uporaba ni recikliranje, saj, da nekaj ponovno uporabimo, ne potrebujemo strojev in energijo, le našo iznajdljivost. Je nasprotje enkratne uporabe. Predmete lahko ponovno uporabimo že s pranjem in tudi s predelavo v nov izdelek. S ponovno uporabo ne smetimo. Pogosto si predmete lahko izmenjamo, ali pa jih najdemo na podarimo.si ali na bolha.si. Naše nabavljanje bi morali začeti najprej s prečesavanjem teh možnosti in šele nato, če res ne dobimo boljše alternative, kupiti kaj novega. Nekatere steklenice lahko v trgovini tudi vrnemo, v posebnih trgovinah pa lahko izdelke napolnimo v svoje posode. To je nakupovanje brez odpadkov.

Filozofija »Zero waste« ali življenje brez odpadkov je način življenja in nakupovanja brez smetenja. Blažja in ne tako radikalna različica je nakupovanje brez plastike, saj se biorazgradljivi odpadki iz kuhinje razgradijo, papir, steklo ter pločevina pa se lahko reciklirajo. Zaradi nizke cene plastike pa je žal večina izdelkov v trgovini pakiranih v plastiko. Plastiko se lahko reciklira samo enkrat in se dolgo časa razkraja, več kot 100 let. Tako domov prinesemo izdelek, ki po uporabi postane smet.

Kako se torej izognemo smetenju in s tem ohranjamo našo naravo ter zdravje?

1. Ne kupujemo predpripravljene hrane, ki je polna aditivov ter poskusimo čim več stvari narediti sami.
2. Izbiramo lokalno in sezonsko sadje ter zelenjavo pridelano doma ali biološko pri bližnjih kmetijah in tržnicah.
3. V trgovini kupujemo izdelke, ki niso pakirani v plastiko, ampak v papir, steklo, so v vračljivi embalaži ali pa jih lahko napolnimo v svoje posode ali vrečke.
4. Kupujemo raje večje embalaže, da zmanjšamo smetenje in izberemo take izdelke, ki niso zaviti večkrat.
5. Po nakupih se odpravimo šele takrat, ko nam nečesa zmanjka.

Kar izbiraš, to podpiraš

Starši bi se morali zavedati, da z vsakim našim nakupom odločamo in podpremo izdelek, proizvajalca, trgovino in s tem volimo in odločamo o naši prihodnosti. S tem, ko določenega izdelka ne kupujemo več, ta izdelek ostaja na policah. Tako „prisilimo“ proizvajalca, da se odloča ali bo spremenil njegov izgled, sestavo, embalažo, da ga proda. Ko torej izbiramo izdelke, ki so v okolju prijazni embalaži, povemo proizvajalcu, da si želimo več takih izdelkov in s tem spreminjamo potrošniške navade. Nakupovalci imamo moč, da ustvarjamo našo skupno prihodnost.

Praznovanja brez smetenja

Tudi pikniki in praznovanja rojstnih dni doma ali zunaj naredijo kar nekaj nepotrebnih odpadkov. Ker navadno pride več ljudi na obisk, si starši radi poenostavimo spravljanje po dogodku in se poslužujemo kozarcev in krožnikov za enkratno uporabo. To pa pomeni za naše okolje še dodatne smeti! Brez pomisleka na posledice kupimo tudi balone, ki so plastični in se po praznovanju ne morejo več uporabiti, torej nepotreben odpadek, ki ga premalo časa uporabljamo proti temu koliko časa se ta razkaraja.

Kaj pa lahko naredimo, da bi bili prazniki s čim majn odpadki?

Namesto plastičnih krožnikov kupimo biorazgradljive materiale (papir in les) ali uporabimo navaden pribor in steklene kozarce, ki jih po uporabi operemo. V gostilnah ali katering podjetjih si lahko tudi sposodimo večje količine pribora. Namesto balonov lahko uporabimo okraske iz odpadnega papirja, naredimo lampijončke in okraske prihranimo za druga praznovanja. Ovojni darilni papir shranimo za drugič ali pa darila zavijamo v časopis.

Se vam vse to morda zdi nesmiselno, izguba časa? Pomislite na svoje otroke: njim zapuščate ta planet. Čim čistejši bo, lepše bodo živeli na njem!

Ideje, kje začeti:

Knjiga Dom brez odpadkov - Bea Johnson je knjiga z nasveti, kako zmanjšati smetenje in si poenostaviti življenje. Verjetno se z vsem ne boste strinjali, še posebej s poglavjem o načrtovanju rojstev, ampak v osnovi ima knjiga obilico odličnih idej.
Ekologi brez meja; je društvo, ki opozarja o nevarnosti smetenja, organizira velike čistilne akcije ter predavanja na temo čistega okolja.

Kje kupovati ekološko?

Prva trgovina brez plastike, kjer dobite hrano na rinfuzo: Rifuzl v Ljubljani, Zelena japka v Mariboru ter Moj svet čist planet v Novi Gorici, kjer najdete predmete in nasvete za življenje brez plastike. Več na spletni strani Čist planet.

Predvsem se za vsak nakup vprašajte, kar so nas učile že naše babice: Ali to res potrebujem?