Skriti zakladi


Ko so naslednji dan spet odprli skrinjo, so najprej našli stara pisma, povezana s svilenim trakom. Nad njimi je bil za trak zataknjen listek z dvema vrsticama.
Zanašaj se nanj, pa se bo zate zavzel,uravnavaj svoja pota in upaj vanj.

Kdo je upal v Gospoda, pa je bil osramočen? Ali kdo ga je klical na pomoč, pa se ni ozrl nanj? (Sir 2,6; 2,10)

»Spet ista misel!« je vzkliknil Peter.

»Pogledal sem v očetovo Sveto pismo in ga vprašal, kaj pomenijo številke ob strani. Zdaj vem, neverjetno je! Tale misel, ki jo iz Siraha stalno prepisuje Jošt, je napisana še na mnogih drugih mestih. Poslušaj na primer tole:

Zaupaj v GOSPODA z vsem svojim srcem. (Prg 3,5–6)

To sem našel v Knjigi pregovorov, kamor so me poslale tiste številke ob strani.

»Kaj pomeni Knjiga pregovorov?« je vprašala Tinka.

»Knjiga pregovorov je ena od knjig Stare zaveze,« je rekel oče.

»Pokaži tiste številke ob strani!« je zanimalo Tinko, saj je kot bodoča knjižničarka hotela vse obvladati.

»Veliko jih je, presenečena boš. Lahko izbereš mesto v Svetem pismu, táko, ki ti je najbolj všeč. Pri vsaki vrstici so navedena vsa podobna mesta v Stari in Novi zavezi. To se imenuje konkordanca,« je rekel oče.

»Konkordanca, kakšna težka beseda!«

»Pomeni seznam pojmov in navedenih mest, ki so si podobna. To so številke in opombe na robu vsake strani. Poskusi poiskati mesta, ki prav tako govorijo o zaupanju v Boga kot Joštove podčrtane vrstice,« je predlagal oče.

»Nekaj je moralo težiti strica Jošta, da je tako vztrajno iskal tolažbo v Svetem pismu,« je počasi rekla Manca. Ona sama bolj malokdaj pomisli na to, da bi si pomagala s Svetim pismom, čeprav zdaj že dobro ve, da je to božja beseda.

»Zaupati v Boga je dobro vedno, ne le takrat, ko te kaj teži. Ko se človek odloči vsak dan zaupati v Boga, se navadi tudi brati božjo besedo. Si misliš, da nam je Bog napisal tako dolgo pismo, mi pa ga niti ne preberemo vsega!« je pripomnil oče.

»Saj, pomisli! Tudi božje pismo leži na polici, kot ležijo v skrinji ta stara, pozabljena Joštova pisma!« se je Tinka kar zgrozila.

Peter je segel po povezanih pismih, oče pa mu jih je vzel iz rok: »To bova zvečer pregledala z mamo, morda stric Jošt ni želel, da bi jih brali vsi.« In otroci so na pisma kmalu pozabili, saj je bilo v skrinji še toliko dragocenega! Še nekaj starih knjig, klobuk, kakršne zdaj vidiš le še v filmih, pa irhaste hlače in prelepa stara srajca, pa doma izrezljana pipa, stari kovanci, doma narejen rožni venec z velikim križem, pa pipec in mehur za tobak, pa pero divjega petelina, star časopis, na steklo naslikana sveta Lucija, pa tabla Srca Jezusovega …

Na dnu skrinje, pod starim lajbčem, ki je bil očitno tudi del Joštove noše, kakršno so nazadnje nosili pred pol stoletja, pa so ležali orumeneli listi, povezani z velikim porumenelim trakom. Bili so popisani s svinčnikom z drobno pisavo.

Luka je previdno dvignil liste, jih poravnal in položil na veliko, ravno desko.

»Rokopis!« je vsa očarana zavzdihnila Tinka.

»Res, nekaj starega,« je rekel Peter.

Luka je začel brati:
»SKRITI ZAKLADI SVETEGA PISMA«

»Spet Sveto pismo!«

»V slovenščini! Na roko napisana knjiga v slovenščini! Le kdo je to napisal?« se je glasno čudila Tinka.

»Beri, beri!«

Vendar se je zdaj oglasil oče. »Za danes imamo dovolj raziskovanja, večeri se že! Saj bo jutri nov dan,« je rekel in ubogljivo, čeprav neradi, so zapustili podstrešje in pustili liste na dnu skrinje, tam, kjer so očitno ležali že zelo dolgo. Vsi pa so še dolgo v noč premišljevali, kaj neki bodo jutri prebrali na teh porumenelih listih. In seveda predvsem, kako je ta dragoceni stari rokopis zašel v skrinjo strica Jošta sem gor v hribe, kamor nihče ne hodi.



NALOGA
Poglej, katere verske predmete imate doma in enega položi k oltarčku.

Kaj se je zgodilo
V skrinji so otroci našli tudi star rokopis, napisan s svinčnikom v slovenščini in z naslovom Skriti zakladi Svetega pisma.




Več o knjigi Skriti zakladi Svetega pisma