Zapri
Iskanje

Skrivalnice in Jezus

Za vas piše:
Marko Rijavec
Objava: 01. 08. 2021 / 00:30
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 28.07.2021 / 13:36
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Skrivalnice in Jezus

Skrivalnice in Jezus
Nenehno se skriva, da ga je treba iskati, če hočeš priti do njega; to je proces, ki ga želi Jezus od človeka. FOTO: Pexels.
Razlaga evangelija 18. nedelje med letom.

Ko je tisti čas množica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne, odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. Ko so ga našli na drugi strani jezera, so mu rekli: »Rabi, kdaj si se znašel tukaj?« Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, resnično povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; nanj je namreč vtisnil pečat Oče, Bog.« 

Tedaj so mu rekli: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« Jezus je odgovoril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.« Rekli so mu: »Kakšno znamenje torej delaš, da bomo videli in ti verjeli? Kaj počneš? Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: Kruh iz nebes jim je dal jesti.« 

Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Tedaj so mu rekli: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.« (Jn 6,24–35)

Potrebnost iskanja

Tudi če tega dejansko ne vemo, je dokaj jasno, da se je Jezus kot otrok gotovo z navdušenjem igral skrivalnice, še več, tako zelo je užival v njih, da je to počel tudi, ko je bil že povsem odrasel mož, te njegove navihanosti mu niti strogost odraslosti ni mogla vzeti. 

Je bil pač po srcu še vedno otrok in je to tudi hotel ostati, saj je tako, da če »ne (p)ostanete kakor otroci, (pač) ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 18,3).

In čeprav so ga ljudje iskali zaradi napačnih razlogov, ne »zato, ker so videli čudeže, ampak ker so jedli od hlebov in se nasitili« (Jn 6,26). Jezus hoče, da ga ljudje iščejo. Zakaj bi se sicer tako zelo skrival? 

Nenehno se skriva, da ga je treba iskati, če hočeš priti do njega; to je proces, ki ga želi Jezus od človeka: da ga neprenehoma išče, odkriva Njegov obraz sredi tako rutine polnega vsakdanjika, ker sicer človek pade v skušnjavo, da se zanj ne bi trudil več, da bi ga iskal vedno na istih krajih, v vedno istih doživetjih, v vedno istih pobožnostih, v vedno enakih ljubeznih. 

Človek je pač len, če le more, bo nekaj ponavljal do konca časov. Zato pa se Jezus skriva, ni ga več tam, kjer je bil včeraj, enkrat se preobleče v vrtnarja (Jn 20,15), drugič v samotnega popotnika (Lk 24,15), za vse večne čase pa se skrije v vsakem izmed »teh mojih najmanjših bratov …« (Mt 25,40). 

Samo da bi se človek premaknil, samo da bi ga iskal, da bi bila njegova ljubezen vsak dan nova in vsak dan drugačna.

Občestvo

In je zdaj tam, v ne vemo točno katerem od teh njegovih najmanjših bratov, preveč jih je, in menda – če razumem njegovo ljubezen do skrivalnic – je vsak dan celo v kakšnem drugem, v kakšnem še bolj presenetljivem obrazu mojega vsakdana. 

In ja, tudi v ljudeh, ki so mi čisto blizu, saj je vendar odkriti nekoga, ki se skriva najbližje, hkrati tudi najteže. Saj veste iz skrivalnic, tudi vi ste se jih šli kot otroci. 

Pod veliko plasti je treba pogledati, pod veliko predsodkov, pod veliko zamer in neodpuščenih besed, pod mnogo neprijetnosti, da bi ga našel. To je »jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov« (Jn 6,27).

Kajti najti Jezusa – to pomeni res imeti rad.

In v tem je pravzaprav ves smisel evharistije, ki nas zbere skupaj, da bi tako v nas začela ta proces iskanja Kristusa v bratih in sestrah, v občestvu, ker je to bistveno za nas, za življenje, za preživetje našega srca in naše človeškosti – živeti, kakor da je vsak moj sočlovek skriti Kristus. 

»Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen« (Jn 6,35). Zato potrebujemo ta kruh občestva. Ker človek nekako še preživi brez kruha, brez ljubezni pa ne.


Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (31/2021). 

Nalaganje
Nazaj na vrh