»Videl je in veroval«

Dalton, strokovnjak za torinski prt, sicer iz reda Kristusovih legionarjev, je v predavanju povezal zgodovinske, znanstvene in duhovne vidike prta. Najprej se je ustavil ob odlomku iz Janezovega evangelija (Jn 20,5–8): ta pripoveduje o povojih oziroma prtu, ki je ležal v praznem Jezusovem grobu, kar je bilo po Daltonovem mnenju ključno za to, da je apostol »videl in veroval« v Jezusovo vstajenje. Telo je namreč izginilo, prt pa je ostal nedotaknjen.

Osupljive značilnosti

Dalton je zatem opisal nekaj zgodovinskih raziskav, povezanih s torinskim prtom. Te so se začele po tem, ko je Italijan Secondo Pia leta 1898 prvič fotografiral prt. Fotografija je razkrila, da je podoba na prtu podobna fotografskemu negativu, kar je nenavadno za prt iz časa, ko fotografija še ni obstajala. Leta 1976 so ameriški znanstveniki odkrili, da prt vsebuje tridimenzionalne informacije, leta 1978 pa je skupina STURP (Shroud of Turin Research Project) izvedla obsežne neinvazivne teste, ki so izključili možnosti, da bi podoba na prtu nastala kot posledica slikanja, barvanja, ožiga ali fotografiranja. Podoba je globoka le 200–500 nanometrov, kar je izjemno tenko, za šestnajstino debeline lasu.

Poslušalci so si lahko ogledali repliko torinskega prta v izvirni velikosti – 4,4 x 1,1 m. FOTO: Marjan Pogačnik

Posledica nadnaravnega dogodka?

To, da znanstveniki niso znali pojasniti nastanka podobe, po Daltonu odpira vprašanje, ali je ta morda posledica nadnaravnega dogodka, kot je vstajenje. Ameriški poznavalec torinskega prta se je ustavil še ob sledeh krvi na prtu; v laboratorijih so potrdili, da gre za človeško kri tipa AB z visoko vsebnostjo bilirubina, kar je značilno za nekoga, ki je doživel hudo fizično travmo. Krvni madeži na njem se skladajo z Jezusovimi ranami ter bičanjem, trnovo krono in rano na prsih, kot jih opisujejo evangeliji.

Zgodovina prta

Dalton je opisal zgodovino prta pred prvo dokumentirano omembo leta 1354 v Franciji. Po njegovih besedah je prt po Jezusovem vstajenju ostal v skrbništvu apostolov. Zgodovinski viri, kot je legenda o Abgarju, nakazujejo, da se je prt znašel v Edesi že v 1. stoletju, leta 944 so ga prenesli v Konstantinopel, od koder so ga križarji v 13. stoletju odnesli v Evropo. Kot zanimivost je povedal, da podobe v madžarskem molitvenem kodeksu (1192–1195) prikazujejo prt z enakimi značilnostmi, kot jih ima torinski prt (vzorec tkanja ribje kosti in luknje v obliki črke l), kar bi utegnilo govoriti v prid njegove pristnosti še pred 14. stoletjem, prav tako pa obstajajo velike sorodnosti med zgodnjimi upodobitvami Kristusa Pantokratorja in podobo na torinskem prtu.

Za predavanje Andrewa Daltona je bilo veliko zanimanja. FOTO: Marjan Pogačnik

Priča trpljenja in vstajenja

Po Daltonovem prepričanju torinski prt pričuje o Jezusovem prehodu iz smrti v življenje; podobno kot evharistija, ki združuje Jezusovo smrt in vstajenje, tudi torinski prt govori o teh dveh osrednjih vidih krščanskega nauka. Spodbuja nas k premišljevanju o Jezusovem trpljenju in ljubezni, ki jo je izkazal na križu, ter k poglobljeni veri.

Povabilo k raziskovanju

Poslušalci so po predavanju, ki je poslušalce močno pritegnilo, predavatelju imeli možnost zastaviti nekaj vprašanj – analizah krvi na prtu, o naglavnem prtiču (sudariju) in zgodovinski poti prta pred letom 1354. Poznavalec torinskega prta Dalton, ki mu bo danes imela priložnost prisluhniti še mlajša publika v Stični, je ob koncu nastopa, v katerem je torinski prt predstavil kot edinstveno relikvijo, ki kljub znanstvenim raziskavam ohranja številne skrivnosti, navzoče povabil k temu, da ga še sami raziskujejo in poglobijo njegovo razumevanje. Priložnost za to je tudi knjiga Jezusov pogrebni prt avtorja Gilberta R. Lavoieja (založba Družina), ki je prav včeraj še čisto sveža prispela iz tiskarne.

Fotogalerija z dogodka (FOTO: Marjan Pogačnik)