November je mesec boja proti odvisnostim. Letos ga spremlja slogan Skupaj zmoremo več. Z njimi bo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ozaveščal o odvisnosti in njenih posledicah.

»Zgolj ozaveščanje velikokrat ni dovolj, če tega, na kar opozarjamo, tudi sami ne upoštevamo. Zgledi so namreč pomembnejši od besed,« je prepričan Milan Krek z NIJZ. »Gre za resen problem sodobne družbe, ki ni vezan le na zlorabo dovoljenih in nedovoljenih drog, pač pa tudi na druge oblike zasvojenosti, kot so igre na srečo, motnje hranjenja, zasvojenost z računalniki, z odnosi, delom,« so navedli pri NIJZ, ki je zadnji oktobrski teden kot nosilec preventivnega meseca na nacionalni konferenci razpravljal o razsežnostih zasvojenosti.

Skupaj proti zasvojenosti

Pomembno je, da se pri svojem delu z odvisniki povežejo vladne in nevladne organizacije, na primer Zavod Vrtnica ali Zavod Pelikan v Ljubljani ter terapevtska skupnost za zasvojene s pridruženimi duševnimi težavami v Sostrem. Za zdaj je to v Sloveniji edini program, ki je namenjen tej skupini ljudi s t. i. dvojno diagnozo in nudi 24-urno pokritost. Ves čas so namreč v skupnosti skupaj z uporabniki zaposleni strokovni in laični delavci. »Če se samo ena služba ukvarja s posameznikom, ki ima težave, je običajno manj uspešna,« je dejal Krek. Dodal je, da je prava preventiva tista, ki jo v skupnosti izvajajo vsi enako, z istim ciljem, a različnimi pristopi.

Ko se ljudje spopadajo s težavami in ugotovijo, da potrebujejo pomoč, je pomembno, da vedo, kam se obrniti, je poudarila socialna pedagoginja Nataša Sorko, vodja programov v društvu za pomoč pri odvisnostih Žarek upanja. Po njenih besedah mora biti mreža programov pomoči čim širša, programi pa med seboj različni, da vsak izbere tistega, ki mu ustreza.



Zdrav življenjski slog tudi med prazniki

Po Krekovih besedah ima mesec boja proti odvisnosti v Sloveniji dolgo tradicijo. »Vsako leto se intenzivno pogovarjamo o tej problematiki ravno novembra, ko sv. Martin spremeni mošt v vino. Pozna jesen in zima so tudi čas, ko ljudje pogosteje razmišljamo o sebi," je še dejal Krek. Tudi Nataša Sorko je menila, da se mora pred veselim decembrom in časom novoletnih zaobljub ljudi spodbuditi k zdravemu življenjskemu slogu, brez kakršne koli omame. Ozaveščanje o odvisnosti je pomembno, je menil Krek, a hkrati opozoril na pomembnost v družbi privzgojenih vrednot. »Smiselno je razlagati mladim, da alkohol škodi, vendar pa odrasli to kmalu pokvarimo s svojim zgledom, ko niti enega praznovanja ne moremo preživeti brez uživanja alkohola,« je opozoril.

Med najbolj problematičnimi je alkoholizem

Predavatelji na konferenci NIJZ pa so izpostavili, da je alkohol najbolj razširjena psihoaktivna snov. Kot je pojasnil Krek, raziskave kažejo, da je med mladostniki v Sloveniji konoplja lahko dostopna, hitro lahko pridejo tudi do dovoljenih, a za njih še vedno prepovedanih drog, tobaka in alkohola. Pri odvisnosti glavno vlogo center za nagrajevanje v naših možganih. »Ko nekajkrat izkusimo ugodje ob določenih aktivnostih, se teh aktivnosti veselimo in si jih želimo še večkrat ponoviti in doživeti.« Po njegovih besedah prilagodimo svoje življenje potrebi centra za ugodje in postanemo njegov suženj.



»Posameznik potrebuje vedno večjo količino za enak nivo svoje omame. Njegovo početje vpliva na celotno okolje, v katerem živi. Ta oseba je pripravljena narediti vse, da bi na primer zaužila alkohol, bistveno manj pa je pripravljena narediti nekaj za svoje bližnje v tej fazi zasvojenosti,« je pojasnila Nataša Sorko.

Odvisnost kot pogosta družinska skrivnost

»Prvi na naša vrata potrkajo svojci,« je poudarila Sorkova, saj po njenih besedah posamezniki s težavami težko sami prosijo za pomoč. »Družina je tista, ki postavi okvirje in se odloči, da tako ne more več živeti naprej,« je pojasnila. Ker se tudi družina vključi v terapevtsko obravnavo, se mora prilagoditi na drugačno dinamiko življenja. »Ker pa zasvojenost predstavlja eno izmed najpogostejših skrivnosti v družini, jim ta pogosto jemlje moč za spremembo in odločitve,« je poudarila Nataša Sorko. Pri vsaki zasvojenosti gre poleg genetike tudi za vedenjski vpliv in vpliv okolja. »V nestrukturirani družini s številnimi problemi so vedno dobri pogoji za razvoj odvisnosti tako pri starših kot pri otrocih,« je poudaril Krek. Sorkova pa je opozorila, da se odvisnost prenaša iz generacije v generacijo vse dotlej, ko se ena izmed oseb resno in odgovorno loti razrešitve vzorca zasvojenosti.



Družbena pričakovanja so (pre)visoka

Če je okolje stimulativno, kreativno in razumevajoče, bo manj možnosti za razvoj odvisnosti, je še poudaril Krek. Razložil je, da je odvisnost v družbi stigmatizirana in nesprejemljiva. Hiter tempo življenja in pritiski, da moramo biti uspešni, nekatere zlomijo. Zaidejo v zasvojenost, da bi ubežali resničnosti, saj jim ni uspelo zadovoljiti pričakovanj okolice.

Povzeto po STA, Radio Ognjišče
Foto: Tatjana Splichal