Na Hrvaškem so minuli četrtek obhajali dan spomina na mučeniškega kardinala Alojzija Stepinca (1898-1960). V ospredju nagovorov hrvaških škofov so bili pozivi k premagovanju notranjepolitičnih sporov in priprave na obisk papeža Benedikta XVI. na Hrvaškem junija letos.

Tudi v uvodniku zadnje izdaje katoliškega tednika ‘Glas Koncila’ pozivajo hrvaške politike, naj bodo iskreno in ustavi zvesto pripravljeni na sodelovanje z drugače mislečimi. Glavni urednik msgr. Ivan Miklenić pri tem izpostavlja družbeno-politične predstave kardinala Stepinca kot še vedno aktualne in politike poziva, naj v duhu mučenca ‘prisluhnejo srčnemu utripu ljudstva’.

Če bi vsi tisti, ki nosijo odgovornost, tako kot mučeniški kardinal sledili utripu ljudstva, bi v hipu prenehali ‘razdvajati hrvaški narod’, meni Miklenić. Prav tako bi ne sledili več zgolj lastnim interesom.

Alojzij Stepinac, zaradi obravnave v času Titove vladavine imenovan tudi ‘hrvaški mučenec’, kljub pogosto negativnim predstavam v medijih ostaja ‘svetlo znamenje evropske in svetovne Cerkve’. Njegovo sporočilo bi moralo vsem hrvaškim državljanom dobre volje prinašati luč, še piše msgr. Miklenić. Vsem tistim, ki danes namerno izkoriščajo hrvaško državo, polaga na srce znameniti izrek mučeniškega kardinala, ki je dejal, da ‘ne bi bil dosti vreden, če ne bi znal prisluhniti srčnemu utripu svojega ljudstva’.

Minuli četrtek so po hrvaških župnijah darovali številne slovesne svete maše v čast kardinalu Alojziju Stepincu. Hrvaškega mučenca bo ob svojem obisku počastil tudi papež Benedikt XVI., ki bo v zagrebški katedrali molil na njegovem grobu.

Stepinčev spominski dan so na Hrvaškem obhajali v senci predvolilnega boja. Zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić je že v začetku leta izdal dekret, s katerim je vsem duhovnikom in cerkvenim sodelavcem prepovedal kakršne koli politične aktivnosti ali zborovanja v cerkvenih prostorih. Cerkev naj se ne bi pustila vpreči v politično vprego, je kardinal dejal v pogovoru za ‘Večernji list’.

Omenjena prepoved naj bi preprečila v preteklosti pogosto navado, da so politični kandidati svoje predvolilne govore predstavljali kar po župnijah. Iz tega je nastal vtis, da hrvaška Cerkev podpira posamezne kandidate.

Kardinala Alojzija Stepinca je tedanji papež Janez Pavel II. leta 1998 v Zagrebu razglasil za blaženega. Krdinal je bil rojen sto let pred tem, 8. maja 1898. Leta 1930 je prejel duhovniško posvečenje, že štiri leta kasneje pa je bil imenovan za nadškofa pomočnika s pravico nasledstva v zagrebški nadškofiji. Po smrti nadškofa Antuna Bauerja je leta 1937 prevzel vodenje nadškofije.

Ob koncu druge svetovne vojne je bil obtožen sodelovanja z ustaši in septembra leta 1946 ga je takratno sodišče obsodilo na šestnajst let prisilnega dela ter izgubo državljanskih pravic. Zaradi slabega zdravja so ga decembra leta 1951 obsodili na hišni pripor. Papež Pij XII. ga je 12. januarja 1953 imenoval za kardinala in ga označil za ‘vzor apostolskega prizadevanja in krščanske moči’, zaradi česar so takratne jugoslovanske oblasti prekinile diplomatske odnose s Svetim sedežem. Kardinal Stepinac je umrl 10 februarja 1960 v svojem rojstnem kraju Krašić, kjer je bil v hišnem priporu.