Zahvalni dan slepih in slabovidnih Slovenije ni uradni državni ali cerkveni praznik. Slepi in slabovidni iz vseh slovenskih pokrajin se zberejo, da bi pokazali, kaj najbolj cenijo in gojijo. Odgovorijo na potrebo svojih src in skupno izrazijo hvaležnost Bogu in ljudem, ki jim pomagajo obvladovati izgubo vida.

Zahvalni dan slepih in slabovidnih je vzniknil iz civilne pobude leta 2010 ob 90. obletnici ustanovitve Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Odziv ljudi na novost je bil nepričakovano velik. Praznujejo ga že osmo leto zapored in vsako leto je to najbolj množično srečanje slepih in slabovidnih. Udeležba še narašča.

Doslej so ga pripravili že v vseh škofijah, v ljubljanski že tretjič. Zahvalni maši, ki jo radi sooblikujejo, so dodali še kulturni program, v katerem pokažejo svoje talente, nato sledi prijateljsko srečanje.

V soboto, 27. maja letos so z roko v roki s svojimi spremljevalci priromali na Brezje. K Mariji Pomagaj jih je prišlo okoli 340. Dogodek so tudi tokrat pripravile tri prostovoljke: Marinka Drinovec, Albina Krek in Sonja Pungertnik. Praznovanje sta podprla Slovenska škofovska konferenca in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj.



Zahvalno mašo za vse prejete dobrote od Boga in ljudi je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Nič ni samoumevno, zato se zahvaljujmo

»Nič ni samoumevno. Nobena roka, ki te prime in te vodi, nobena beseda, ki te potolaži in te dvigne, noben nasmeh, ki ga zaslutiš ali vidiš na obrazu svojega bližnjega, nobeno skrito delo, ki olajša tvoje življenje, nobena ljubezen, ki te spremlja skozi življenje. Za vsem tem je ljubezen vsemogočnega Boga, ki se razliva iz njegovega preobilja in teče v naša srca, da moremo tudi mi ljubiti. Ljubiti iz ljubezni, ki nas jo je naučil Kristus. Zato je prav, da Bogu in drug drugemu vedno znova rečemo hvala,« je udeležence osmega zahvalnega dneva slepih in slabovidnih v soboto, 27. maja, v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah v govoru med mašo povabil ljubljanski nadškof mons. Stanislav Zore.

Več kot tristo jih je priromalo v slovensko narodno Marijino svetišče, da so se svojim sodelavcem, spremljevalcem in dobrotnikom zahvalili za vse, kar naredijo zanje. Poleg tega »tudi različnim ustanovam, ki skrbijo, da je naše življenje lažje«. Med njimi je nadškof Zore posebej omenil Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS). V omenjeni organizaciji je okrog 4000 članov, navzoč je bil tudi predsednik Zveze Matej Šnuderl.

Učite nas videti globlje

Nadškof Zore je v svojem govoru naredil še korak naprej; navzoče pri maši je opozoril, naj se »učimo drug od drugega«. Slepe in slabovidne je povabil: »Naučite nas (zdrave oz. tiste, ki mislijo, da so zdravi) videti ljudi, njihova srca, slišati, kako brni njihovo srce, utripa njihova notranjost, duša /…/ Bodite naši učitelji o tem, kako videti človeka, ga srečati, spoštovati njegovo dostojanstvo, v vsakem človeku videti božjo podobo, božji dar, ki mu je podarjen zato, da bi jaz ob tem človeku postal boljši, bolj božji in bolj človeški.«

Nazadnje je Marijo Pomagaj, ki je uslišala že toliko prošenj, poprosil: »Marija, nauči nas prepoznati Očetovo ljubezen in sprejemati ljubezen bratov in sester.«



Nadškofu Zoretu, ki je vodil somaševanje duhovnikov, so se pri daritvenem oltarju pridružil tudi slabovidni zlatomašnik Alojzij Kostajnšek, p. Miha Sekolovnik, Miro Šlibar in Boštjan Prevc.

Povezani z izkušnjo dobrote

Vse zbrane sta kot prva pred mašo nagovorila Albina Krek in Emil Muri, predsednik MDSS Kranj. Bralci beril, ki so povedali prošnje, uvod v očenaš, v pozdrav miru in sprave in zahvalo po obhajilu, so bili iz vseh medobčinskih društev. K ambonu jih je vodil Ivo Piry. Nadškofu Zoretu in drugim zaslužnim za zahvalno daritev in vsem, ki so pomagali pri njej ter slepe in slabovidne pripeljali na Brezje, se je ob koncu maše zahvalila Marinka Drinovec z besedami: »Tukaj smo Slovenija v malem. V narodnem svetišču ni ne slepega ne zdravega, povezani smo z izkušnjo dobrote, človeške in božje. V naših srcih žive vsi, ki smo jim hvaležni.« Slabovidne Rezka Arnuš, Milka Frelih in Tinka Šetina pa so se najbolj zaslužnim za zahvalni dan slepih in slabovidnih na Brezjah ter na njem, posebej sodelujočim, zahvalile s svojimi slikarskimi in občudovanja vrednimi ročnimi deli.

Veliko so k lepoti bogoslužja prispevali prof. Tone Potočnik z izvrstnim igranjem na orgle, sopranistka Francka Šenk in basist France Tušek pa s petjem na cerkvenem koru.

Vse so močno ganile péte litanije Matere božje po maši, ki jih je vodil p. dr. Viktor Papež iz brezjanskega frančiškanskega samostana ter tudi povabil k osebnemu srečanju, zahvali in prošnji Mariji Pomagaj v kapeli z njeno milostno čudodelno podobo.

Blagoslova po rokah nadškofa Zoreta sta bila deležna tudi psa vodnika, nepogrešljiva spremljevalca Blanke Škafar (prebrala je drugo berilo, pes pa je ta čas mirno ležal pod ambonom) in Irene Mihelj.

Po maši so vsem udeležencem zahvalnega dne pod šotorom zunaj brezjanskega svetišča spretno in hitro postregli s skromnim kosilom dijaki Gostinske in turistične šole Radovljica.

M. D., E. Č

Foto: J. P.