V novi številki revije Slo, časi, kraji, ljudje so na poseben način zaznamovali 100-letnico smrti Janeza Evangelista Kreka, in to skozi razglednice, ki pričajo o njem in njegovem delu. Takšnih razglednic je kar nekaj, kar ne preseneča, saj čas Krekovega truda za slovenski narod sovpada s tako imenovano zlato dobo razglednic, ki je trajala od devetdesetih let 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. Te, velike vojne se spominjamo z vojaškimi delavnicami v Ljubljani, ki so delovale med letoma 1914 in 1918. Spomine na drugo svetovno vojno pa je delil 93-letni prekomorec Stanislav Logar.

Če vas zanima umetnost, pa odkrijte uničena sakralna dela Elde Piščanec, ki se je slikanja najprej učila pri Rihardu Jakopiču. O njem je zapisala, da ji je »odprl znanost gledanja barv, svetlobe in sence«, ki ji je ostala zvesta vse življenje.

Seveda so naši strokovni pisci segli tudi dlje v zgodovino. Frančiškovi manjši bratje se leta 1517 spominjajo po dramatičnem dogodku, ki je za vselej zaznamoval njihov nadaljnji razvoj. To je bila dokončna izguba edinosti in delitev reda, ki je pripeljala do današnjega stanja, ko govorimo o treh samostojnih redovih: frančiškanih, minoritih in kapucinih.

Preberite si, kako je jantar vplival na arheološka obdobja Slovenije in spoznajte arheološko najdišče Panorama na Ptuju, ki leži nad levim bregom reke Drave, severno od Ptujskega gradu in vzhodno od potoka Grajena.

Predstavljamo tudi historično topografijo Kranjske do leta 1500. Pogledali smo v Cankarjevo enajsto šolo. Med osebami pa naj omenimo še fotografa Maksa Šeberja, pionirja jamske fotografije na Slovenskem. Šeber se je udeleževal številnih raziskovanj kraškega podzemlja, ki jih je dokumentiral s fotoaparatom. Njegove fotografije so bile objavljene v številnih revijah. Zdaj tudi v reviji Slo, časi, kraji, ljudje.