Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Slomškova hiša: pomembna pridobitev za dvojezičnost na Koroškem [FOTO]

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 17. 07. 2022 / 11:30
Oznake: Mladi
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 17.07.2022 / 07:22
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Slomškova hiša: pomembna pridobitev za dvojezičnost na Koroškem [FOTO]

Slomškova hiša: pomembna pridobitev za dvojezičnost na Koroškem [FOTO]
V Slomškovi hiši imajo tri oddelke vrtca, od tega dva dvojezična. FOTO: Tatjana Splichal
Reportaža iz Slomškove hiše, centra dvojezičnosti v Celovcu, ki je pod eno streho združila dijaški dom, dvojezične jasli in dvojezični vrtec. Ideja je zorela več let, dozorela je pred dvema letoma.



Tik pred stoto obletnico koroškega plebiscita in v času največje negotovosti zaradi epidemije covida-19 je Mohorjeva družba Celovec izvedla enega ključnih projektov v svoji zgodovini ter s tem udejanjila dolgoletno željo. Po nakupu nepremičnine in ureditvi prostorov je z začetkom šolskega leta 2020/2021 vrata odprla Slomškova hiša. Pod njeno streho so združili dvojezične jasli, vrtec in Slomškov dijaški dom.

Slomškova hiša v Celovcu je prostore našla v nekdanjem samostanu salezijank. FOTO: Tatjana Splichal

Ideja zorela osem let

»Že tedaj, ko sem prevzel vodenje Mohorjeve družbe pred osmimi leti, sem imel idejo, da bi bilo nujno potrebno, da bi v Celovcu poleg ljudske šole, popoldanskega varstva in vrtca, imeli tudi dvojezične jasli. V Celovcu namreč ni bilo nobenih dvojezičnih jasli, poleg tega je bilo tako veliko zanimanje za vpis v dvojezični vrtec, da so bile precejšnje vrste. Starši so si želeli imeti dvojezični vrtec, mi pa nismo imeli nobene ponudbe,« razloži direktor Mohorjeve družbe Karl Hren

Direktor Mohorjeve družbe Karl Hren. FOTO: Tatjana Splichal

Samostan Don Boskovih sester

Več let so iskali primerno lokacijo, saj je za potrebe vrtca potrebnih tudi veliko zunanjih zelenih površin. Pred skoraj tremi leti se je pokazala možnost nakupa samostana z vrtom na mirni in prometno dobro dosegljivi lokaciji v središču Celovca, kjer so dotlej delovale salezijanke, ki so se zaradi pomanjkanja podmladka umaknile s Koroške. 

Kapela v Slomškovi hiši, kjer obhajajo skupna bogoslužja. FOTO: Tatjana Splichal

Sodobno urejena stavba, v kateri so Don Boskove sestre vodile dom za dekleta in vrtec, s 3000 kvadratnimi metri bivalne površine na 0,4 hektarja zemljišča je bila več kot idealna priložnost za uresničitev dolgoletne ideje. Sestre vzgojnega dela same niso mogle nadaljevati, so pa želele, da to počne nekdo drug. To zdaj nadaljuje Mohorjeva družba, s pomembno spremembo – vzgoja v hiši je z nemško jezične prešla v dvojezično.

Vzgojiteljici v vrtcu. FOTO: Tatjana Splichal

150 otrok in 20 zaposlenih

»Na tej lokaciji imamo skupaj z vrtcem poskrbljeno za 150 otrok in 20 zaposlenih. Tu je nastal nek dodaten center dvojezičnosti v Celovcu. Hišo smo poimenovali po Slomšku, pobudniku Mohorjeve družbe. Za nas je to pomembna pridobitev, da imamo kompletno vzpostavljeno vertikalo posredovanja obeh jezikov od prvega leta dalje, še posebej manjšinskega in si s tem prizadevamo za ohranjanje slovenskega jezika na Koroškem,« poudarja Hren, ki budno skrbi za ohranjanje poslanstva Mohorjeve družbe – to je, krepiti slovenski jezik in dvojezični značaj na Koroškem.

Poleg dvojezičnega vrtca imajo na Koroškem zdaj tudi dvojezične jasli. FOTO: Tatjana Splichal

V vrtcu je zaposlenih 16 vzgojiteljic, ki skrbijo za 75 otrok v treh skupinah vrtca in 30 otrok v dveh skupinah jasli. V zasebnem katoliškem dvojezičnem vrtcu posebno pozornost namenjajo znanju in veselju do obeh jezikov, velik poudarek je tudi na pripravi na krščanske praznike in dobrih medsebojnih odnosih. K veliki pestrosti življenja v vrtcu prispevajo tudi otroci sami, ki prihajajo iz različnih narodnosti.

FOTO: Tatjana Splichal

Dijaški dom na novi lokaciji

Med igro na velikem vrtu se otroci srečujejo z mladostniki, ki bivajo v dijaškem domu. Ta ima na novi lokaciji prostor za 40 dijakinj in dijakov; deloma prihajajo iz Avstrije, deloma iz Slovenije, nekateri tudi iz Italije. V večini obiskujejo koroške slovenske srednje šole: dvojezično trgovsko šolo in slovensko gimnazijo. 

V domu imajo prostor za 40 dijakinj in dijakov. FOTO: Tatjana Splichal

»Interes je ogromen, vsako leto imamo čakalno listo. Prvi interesenti se javijo že novembra ali decembra. Prednost te hiše je dobra lokacija in neposredna bližina železniške postaje,« pojasnjuje vodja doma Christian Koren. Na stari lokaciji, kjer je bil dijaški dom do jeseni 2020, so uredili deset najemniških stanovanj.

Vodja Slomškovega dijaškega doma Christian Koren. FOTO: Tatjana Splichal

Vsaka soba je opremljena s kopalnico, več manjših prostorov je namenjenih učenju, igri in drugim dejavnostim. Poleg redne domske vzgoje nudijo tudi popoldansko oskrbo. Dijaki so skupaj s štirimi pedagogi ustvarili družinsko vzdušje, ob učenju in domačih nalogah se vedno najde priložnost in čas za druženje in športne dejavnosti. 

Skupno učenje v dijaškem domu. FOTO: Tatjana Splichal

V domu imajo tudi lepo kapelo, kjer se srečujejo pri skupnem obhajanju bogoslužij. »Smo krščanska ustanova, pomembno in tudi obvezno nam je, da v majniku obhajamo šmarnice, spoznavamo različne cerkve v Celovcu, se pogovarjamo o različnih temah. Imamo glasbeno skupino, ki sooblikuje bogoslužja. Skozi celotno leto nas spremlja duhovni asistent Herman Kelih,« navaja Koren. Dom ima tudi podružnično enoto – v hiši, ki so jo prevzeli od šolskih sester – namenjeno polnoletnim dijakom.

FOTO: Tatjana Splichal

Spodbuden signal za prihodnost

V Slomškovi hiši je nastalo novo središče koroških Slovencev in slovenščine v Celovcu, kjer nudijo celovito oskrbo mladih. Investicija je pomembna tudi za prihodnji razvoj narodne skupnosti v glavnem mestu Koroške. »Ključno za ohranjanje jezikovne identitete je znanje jezika,« poudarja direktor Mohorjeve in dodaja: »Če tega ne delaš načrtno in strateško, potem na dolgi rok izgubiš povsod. Trenutno imamo starejše, ki še govorijo slovensko, mladi pa ne znajo. Imamo pa družine, v katerih so se mladi po starih starših naučili jezika. Takih bi morali imeti še več.« Naložba in širitev vzgojne ponudbe v obeh deželnih jezikih sta spodbuden signal za prihodnost.


Igrišče na vrtu Slomškove hiše. FOTO: Tatjana Splichal

Celotna reportaža je bila objavljena v zadnji številki tednika Družina (28/2022).

Nalaganje
Nazaj na vrh