Pri nekaterih župnikih je napisano, da so se »odpovedali župniji« in bili imenovani na drugo mesto. Kaj to pravzaprav pomeni? Odgovarja ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Če se je župnik službi odpovedal, je to naredil zato, da ga je škof lahko imenoval, kakor sta bila prej dogovorjena, za župnika v drugo župnijo ali drugo službo. (Franc Šuštar)

Vsak župnik je z odlokom postavljen v župnijo in ima pravico do stalnosti (prim. kan. 522 Zakonika cerkvenega prava). Zato se duhovnik pri premestitvah, potem ko se je pogovoril s svojim škofom, odpove službi, v kateri je deloval, da sprejme novo službo (prim. kan. 191, 1 Zakonika cerkvenega prava). Ta odpoved ne pomeni, da tiste službe oziroma župnije ni imel rad, ampak da je pripravljen sprejeti škofovo odločitev glede premestitve. Če se je župnik službi odpovedal, je to naredil zato, da ga je škof lahko imenoval, kakor sta bila prej dogovorjena, za župnika v drugo župnijo ali drugo službo. Enako velja tudi za tiste, ki so bili »razrešeni« določene službe. Ta razrešitev pomeni predvsem zaključek ene službe in sprejetje nove.

Odgovarja ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. FOTO: Tatjana Splichal