Škofijska strela je družbeno-politični krožek na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Poleg okroglih miz in pogovorov pripravljajo tudi aktivnosti ob državnih praznikih ter prispevajo k poznavanju za Slovence pomembnih osebnosti.

Okrogla miza z naslovom Slovenec 21. stoletja: domoljub, vojak, katolik? je odprla letošnjo sezono s pogovorom o pomenu slovenstva, domoljubja, pripadnosti ter o vlogi vojske tako za narod kot za državo. Gosta dogodka sta bila prvi vojaški vikar v samostojni Sloveniji dr. Jože Plut, sedaj je župnik v Poljanah nad Škofjo Loko, in nekdanji pripadnik specialne enote Slovenske vojske Luka Debeljak.

V nadaljevanju lahko preberete nekaj najzanimivejših poudarkov z okrogle mize, ki si jo je mogoče v celoti ogledati tudi na spletu.

Kakšne Slovence želimo v 21. stoletju?

Vera, zdrav ponos, domoljubje, tradicija in odprtost za delovanje v današnjem času – to so vrednote, ki naj bi usmerjale Slovence v 21. stoletju. Plut je spomnil na besede sv. Janeza Pavla II., da »Evropa bo krščanska ali pa je ne bo«, ter poudaril pomen zdravega ponosa, ki ni vzvišenost, temveč zavest o tem, kdo smo kot Slovenci in Slovenke. Po njegovih besedah smo skozi zgodovino obstali, ker smo ohranili krščansko vero, saj je Katoliška cerkev varovala naš jezik in kulturo.

»Če ni Slovencev, ni Slovenije. To je odvisno od nas – od naše zavzetosti, pristnosti in pokončnosti, da si spišemo svojo prihodnost. Največ, kar lahko damo svojim otrokom, je pristen zgled vere in narodne pripadnosti,« je poudaril.

Gosta okrogle mize. FOTO: Zavod Sv. Stanislava 

Med patriotizmom in nacionalizmom

Po Plutovih besedah v Sloveniji primanjkuje zdravega patriotizma, ki bi nam dajal občutek ponosa v odnosu do drugih narodov. Kot primer je navedel našo preveliko prilagodljivost in opuščanje lastnega jezika, kar po njegovem kaže na pomanjkanje samozavesti.

Debeljak je pri tem izpostavil tudi negativen odnos družbe in vodilnih medijev do domoljubja, saj domoljubi pogosto hitro dobijo oznake, povezane s totalitarnimi režimi ali celo bolezenskimi stanji. Opozoril je na omejevanje svobode govora, ki se zdi, da dopušča le eno možnost namesto resnične pluralnosti. 

Mladim je namenil spodbudo, naj se zavedajo, komu pripadajo, in naj stojijo za svojimi prepričanji, vrednotami ter narodno pripadnostjo, saj je to po njegovem edini način, da kot narod obstanemo tudi v prihodnje.

Ob tem je izpostavil problem polarizacije, ki zdravega patriotizma ne prepoznava, ampak ga razume le skozi dva ekstrema: na eni strani nacionalista, ki ne sprejema drugih narodnih pripadnosti, na drugi strani pa tistega, ki se lastne sramuje in jo zanika.

Gosta okrogle mize. FOTO: Zavod Sv. Stanislava

Samo skupaj smo močnejši!

Debeljak je poudaril, da so številne narode prav krize in trpljenje povezale, saj so v težkih časih znali stopiti skupaj in prepoznati, kaj je resnično vredno ter kaj jih povezuje. Opozoril je, da v zahodnem svetu opažamo upad zdravega patriotizma, kar ljudi dela bolj dovzetne za različne ideologije, ki rušijo osebnost in s tem tudi narod.

Plut je dodal, da smo Slovenci kot posamezniki sicer dobri, vendar se moramo naučiti stopiti skupaj. Šele takrat postanemo močni, pogumni in slišani pri zagovarjanju vrednot, ki nas vežejo kot narod ter so nas skozi zgodovino ohranjale.

Udeleženci pogovora.  FOTO: Zavod sv. Stanislava

Vloga Cerkve za slovenstvo

Plut je poudaril: »Katoliška Cerkev kljub svoji vesoljnosti podpira enkratnost, neponovljivost in kulturo vsakega naroda, kar je resnično čudovito.« Slovenci smo živeli obkroženi z drugimi narodi, ki so delili isto vero in vrednote, a smo obstali prav zaradi vpliva Cerkve, ki je ohranjala slovenski jezik in kulturo. Na to spominjajo tudi številni duhovniki, ki so pustili pomemben pečat v slovenski kulturi, zlasti v književnosti.

Pomen državnih simbolov in praznikov

Po besedah Debeljaka so državni simboli in prazniki izjemno pomembni, zato jih moramo ohranjati in primerno obeleževati, namesto da prevzemamo tuje navade, ki so lahko celo škodljive, na primer praznovanje noči čarovnic.

Plut je ob tem spomnil na pomen slovenske zastave in vlogo predstavnikov države, ki Slovenijo predstavljajo v mednarodnem okolju. »Na področju narodne in verske pripadnosti ter spoštovanja simbolov moramo narediti še velik korak naprej,« je poudaril.

 FOTO: Zavod sv. Stanislava

Kaj pa vojska?

Debeljak je opozoril, da so vojne stalnica v človeški zgodovini: »Moramo se znati postaviti zase, če so ogrožene naše družine in naša država.« Po njegovih besedah je odnos družbe do vojske pogosto popačen zaradi negativne medijske slike in podob, ki izhaja še iz prejšnjega režima. V resnici pa smo Slovenci majhen, a dobro izobražen narod, zato znamo več in smo bolje pripravljeni. »Smo delovni, trdni in spretni. Vse te lastnosti pa se odražajo tudi v vojski,« je dodal.

Poudaril je pomen vojske pri ohranjanju reda v državi ter pomoči drugim službam, kot so policija in zdravstvo. Po njegovem mnenju bi si vojska zaslužila več pozitivne predstavitve v javnosti, saj je bila za mnoge mlade izkušnja služenja vojaškega roka izjemno dragocena, saj bi jim prinesla novo znanje, izkušnje, poznanstva in nepozabne spomine.

Plut je ob tem spomnil, da »Cerkev uči, da dokler bo obstajalo človeštvo, bo obstajala tudi nevarnost vojne.« Skozi stoletja je Cerkev razvila teorijo pravične vojne, zato vojska in policija po njegovem imata nezamenljivo vlogo pri varovanju in obstoju države, ki bi jo morali bolj ceniti.

 FOTO: Zavod sv. Stanislava

Vera je moč

Debeljak je poudaril, da se v vojski o veri nekoč ni veliko govorilo, danes pa razume, da iz vere in molitve črpamo novo moč. Izražanje vere po njegovem ni znak šibkosti, temveč trdnosti v načelih. »Bolj bi morali biti ponosni na to, kar smo, in to tudi pokončno izraziti v svetu. Naj vas ne bo strah povedati, kdo ste!«