Eden izmed vidnih politikov prejšnjega režima nas je v dneh osamosvojitvenih procesov pozval, naj sanjamo. S sanjami pa je (bilo) tako, kot je zapisal Drago Jančar: »Ko se bomo nasanjali, bomo spali naprej.« Imeti je treba še nekaj – vizijo (videti): videti naprej. Fran (SSKJ) vizijo predstavi v 1. in 3. točki kot nekaj negativnega (npr. vizija narkomanov; izmišljena zgodba); v 2. točki pravi, da gre za notranje doživetje česa, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo, videnje: vizije so pri njem izrinile logično sklepanje; preroška vizija pesnika itd.; šele v 4. točki pa pravi: navadno s prilastkom predstava o tem, kakšna naj bi kaka stvar (v prihodnosti) bila: uresničiti je hotel svojo vizijo sveta; dolgoročna vizija razvoja gospodarstva; Platonova vizija države.

Avtor komentarja je poljanski župnik Jože Plut. FOTO: Tatjana Splichal

Zagotovo so nosilci moči iz totalitarnega sistema imeli v novi demokratični stvarnosti vizijo priložnosti za (ponovno) uresničitev starih (totalitarističnih) ciljev. Razumljivo, drugače bi ne moglo biti. To doživljamo! Za uresničitev drugačne, demokratične vizije države, kjer bo prostor za vse in ne samo za ene in vzpostavitev mehanizmov, ki bi preprečevali kakršnekoli totalitarizme, pa je bilo veliko sanjačev, premalo pa vizionarjev.

Vse vabim, da dan državnosti praznujemo doma, v Sloveniji, in nič hudega ne bi bilo, ravno nasprotno, če bi ob določeni uri zvonili cerkveni zvonovi.

Vendar je treba praznovati tako demokracijo kot državnost! Dokaz, da še živimo v demokraciji, je tudi to pisanje in čedalje večje število zastav, ki krasijo naše domove. Vse vabim, da dan državnosti praznujemo doma, v Sloveniji, in nič hudega ne bi bilo, ravno nasprotno, če bi ob določeni uri zvonili cerkveni zvonovi. Bodimo veseli in ponosni!

Letošnji dan državnosti obhajamo tudi v okviru spominjanja na konec 2. svetovne vojne (80 let). Zaradi zgoraj omenjenega ni moglo priti do čistih dejanj ne glede preteklosti ne glede sedanjosti in ne glede prihodnosti. Sam vidim Slovenijo prihodnosti, če ne prej, ob praznovanju 90. obletnice konca 2. svetovne vojne in hkrati praznovanju 44-letnice demokratične in suverene Slovenije, ko bomo kot državljani in vsa telesa našega naroda (tudi strankarska) toliko zreli, da bomo priznali resnico o preteklosti in prevzeli zanjo odgovornost ter videli skupno dobro prihodnosti slovenskega naroda in države, za kar bomo začeli delati že danes.

Bog blagoslovi Slovenijo in vse njene prebivalce! Vesel dan državnosti!

Takrat bodo vsi pokopani z imeni in naši otroci se ne bodo igrali na kosteh pobitih; vsi mi pa bomo svobodni na svoji zemlji in ne na moriščih. Takrat bo razumljivo besedilo na pomniku, ki je bil leta 2016 postavljen v ljubljanski stolnici, pa se je nanj skoraj čisto pozabilo:

»V slavo večnega in troedinega Boga, v zahvalo za zmago v osamosvojitveni vojni leta MCMXCI in v trajen spomin na vse, ki so gradili slovensko krščansko izročilo, ki so v preteklosti branili in padli za očetnjavo, ki jim je nasilje treh totalitarizmov vzelo družino, dom, življenje, in na vse, ki so ubranili plebiscitarno voljo slovenskega naroda, Republiko Slovenijo, njeno suvereno državnost, neodvisnost in demokratičnost, svobodo, pravičnost in mir.«

Dovolj razumljivo in dovolj vizionarsko za državljane, mnenjske voditelje, politike, državnike, duhovne voditelje – za vse, ki jim je mar. Bog blagoslovi Slovenijo in vse njene prebivalce! Vesel dan državnosti!