Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Slovenija gradi nov zapor

Za vas piše:
Blaž Čermelj
Objava: 26. 10. 2022 / 18:03
Oznake: Politika, Slovenija
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 26.10.2022 / 18:48
Ustavi predvajanje Nalaganje
Slovenija gradi nov zapor
FOTO: Bor Slana/STA

Slovenija gradi nov zapor

V Dobrunjah pri Ljubljani se je po več kot sedmih letih priprav naposled začela gradnja novega moškega zapora. Ta bo nadomestil povsem dotrajane in prenatrpane prostore na Povšetovi, v njem pa bo prostora za do 388 ljudi.

Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem zaprtih prebivalcev, toda njeni zapori kljub temu pokajo po šivih. Zaradi tega je bilo nujno potrebno, da se v našem glavnem mestu zgradi nov zapor. Prostori na Povšetovi so namreč dotrajani, prenatrpani in zato za obsojence (pa tudi zaposlene) nevarni.

Hkrati se s prostorsko stisko srečujejo tudi v vseh preostalih slovenskih zaporih, zato bo gradnja v Dobrunjah pomenila tudi razbremenitev njihovih kapacitet.

Kot je ob današnji položitvi temeljnega kamna poudaril generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen, nas na nujnost izboljšanja prostorskih razmer v zaporskem sistemu opozarjajo številne institucije doma in v tujini. Ob tem pa ne gre pozabiti niti na to, da je morala država zaradi nemogočih razmer na Povšetovi poravnati tudi številne odškodninske zahtevke.

Več dostojanstva za obsojence

Kot je na današnji slovesnosti ob odkritju temeljnega kamna poudarila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, bo zaporniški kompleks, ki se bo razprostiral na več kot 26.000 kvadratnih metrih površine "prispeval k zmanjšanju zasedenosti zaporov in k temu, da bodo obsojenci v slovenskih zaporih imeli več dostojanstva, slovenska družba pa čim višjo stopnjo civiliziranosti. Zapori so del naše družbe, vedno so bili in vedno bodo, saj je iluzorno pričakovati, da bi jih lahko ukinili. Od kaznovalne politike pa je odvisno, kaj želi doseči s kaznovanjem, v kolikšni meri se bodo izrekale kazenske sankcije in v povezavi s tem, kakšno naj bo poslanstvo zaporov."

V šestih objektih bodo tako zapornikom med drugim na voljo bistveno varnejše celice, ustrezne bolniške sobe in prostori za izvajanje obiskov svojcev. Ob tem pa bodo v njej tudi prostori za skupinsko delo, delovno terapijo in prostočasne dejavnosti, načrtovani pa so tudi prostori, primerni za gibalno ovirane osebe. "Tudi to je pomemben napredek v civiliziranosti našega zaporskega sistema," je prednosti projekta izpostavila ministrica.

Projekt naj bi državni proračun stal 73 milijonov evrov. Stari zaporski prostori na Povšetovi pa bodo po končani gradnji postali del Onkološkega inštituta.

Boljši delovni pogoji

V Sloveniji se že dolgo spopadamo tudi s pomanjkanjem pravosodnih policistov. Zato so odgovorni sklenili, da na območju zapora vzpostavijo tudi sodobno izobraževalno središče za pravosodne policiste.

Ministrica zato verjame tudi to, da se bodo s preselitvijo s Povšetove izboljšali tudi njihovi, nič kaj zavidljivi delovni pogoji.

Nalaganje
Nazaj na vrh