FOTO: Tatjana Splichal

Moderator Dejan Valentinčič se je o tem, ali je EU grožnja slovenski nacionalni identiteti, priložnost ali celo nujnost za ohranjanje in razvoj slovenske identitete v sodobnem svetu ter kje in kako naj se Slovenija umesti v EU ter kako naj uveljavlja svoje interese, pogovarjal s peterico eminentnih gostov iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva: Lojzetom Peterletom, dr. Anžetom Logarjem, Damijanom Terpinom (Italija) in prek videopovezave z Angeliko Mlinar (Avstrija/ZDA) in Andrewom (Andrejem) Bratino (Avstralija).

Slovenija potrebuje politike z jasno identiteto

Po mnenju predsednika osamosvojitvene vlade in nekdanjega evropskega poslanca NSi Lojzeta Peterleta Slovenija potrebuje politike z jasno identiteto, saj si brez identitete nezanimiv, dolgočasen, obenem se brez identitete ne da preživeti. »Mnogi politiki danes mislijo, da vedo, kam gredo. Redki pa vedo, od kod prihajajo. Tu imamo problem z organsko paradigmo. Leva linija v Evropi in po svetu gradi novega človeka in novo družbo, kar bi rada delala tako, da ostrani korenine. Brez korenin organske paradigme ni, brez korenin ni rasti,« opozarja Peterle.

Nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle. FOTO: Tatjana Splichal

Zaključili dobo zunanjih front, neodporni proti notranjim

Glasno poudarja, da je bistvena razlika, ali prideš nekam s silo ali s finto ali pa se za to odločiš prostovoljno, in dodaja, da smo se za samostojno Slovenijo odločili s plebiscitom, tudi v EU in Nato smo šli na podlagi plebiscita. »Z vstopom v EU smo se rešili nekaterih problemov, zaradi katerih smo imeli stoletja obrambno držo. V EU se ne bojiš, da bi ti kdo spreminjal meje; niti za svoj jezik, ker je uradni jezik v Bruslju – tam se ljudje celo učijo slovensko. Z vstopom v EU smo zaključili dobo zunanjih front, zelo neodporni pa smo proti notranjim, ki se dogajajo v jedru naše države,« podčrta Peterle.

Moderator Dejan Valentinčič in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. FOTO: Tatjana Splichal

Lahko bi živeli še bolje

Pred evropskimi volitvami svari, da vsak glas v Bruslju velja in da Bruselj ni nekaj nad nami, temveč smo Bruselj od 1. maja 2004 tudi mi oziroma je Bruselj tukaj. Hkrati pa Peterle, zdaj predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, poudarja, da ne moremo biti promotorji združene Evrope, če smo razdeljeni sami med seboj in doma. Po njegovem je alergija očitno močnejša kot želja po sinergiji. Odkar smo v EU, po nekaterih upoštevanja vrednih kazalcih živimo bolje in imamo več, lahko pa bi živeli še bolje, če bi uporabili vse, kar nam članstvu v EU ponuja. Začeli smo zaostajati.

Čas, ko potrebujemo nove ideje

»Sprva smo bili najbolj zanimivi in posnemanja vredni, danes nas po dinamiki prehitevajo mnogi. Tudi ob teh volitvah se moramo vprašati, kaj želimo v tem okviru v EU kot narod doseči. Trdim, da bi lahko veliko več. Niti vsega denarja, ki ga je EU ponudila, nismo izkoristili,« pojasni Peterle, hvaležen, da je – v Evropi in doma – srečeval velike ljudi, ki niso sledili javnemu mnenju, temveč so ga ustvarjali, hkrati so razsvetljevali temo. »Nekdo mora pokazati pot in danes je čas, ko potrebujemo nove ideje, ne glede, od kod pridejo,« je še prepričan prvi premier v osamosvojeni Sloveniji.

FOTO: Tatjana Splichal

Veliko večji, kot si včasih mislimo

Glas zamejcev in hkrati Slovencev po svetu je predstavljala nekdanja avstrijska poslanka Evropskega parlamenta in slovenska kohezijska ministrica Angelika Mlinar, ki je poudarila, da smo veliko večji, kot si včasih mislimo, ob čemer pa se je treba zavedati tudi, da imamo več odgovornosti, kot si včasih mislimo. Po njenem se Slovenija smatra za sicer mlado, toda po vseh kriterijih vsestransko zelo uspešno državo, kar pa seveda ne pomeni, da se lahko kar umirimo in ustavimo, temveč moramo razmišljati, kako naprej.

Napadana zaradi petih slovenskih besed

»Zame kot pripadnico manjšine koroških Slovencev je bil vstop Slovenije v EU izjemno pomemben trenutek, slovenščina je postala uradni jezik EU. Ko sem bila poslanka v avstrijskem parlamentu, sem pozdravila in se poslovila v slovenščini, pa sem bila zaradi petih slovenskih besed čisto vsakič napadena z vseh strani. Če pa sem govorila slovensko v Evropskem parlamentu, to ni bila prav nobena tema, kritizirana nisem bila niti iz avstrijskih kanalov,« je izpostavila Mlinarjeva in dodala, da EU nima pristojnosti, kar se tiče manjšinskih pravic, to je v pristojnosti držav članic.

Prek videoklica sta sodelovala tudi Angelika Mlinar in Andrew Bratina. FOTO: Tatjana Splichal

Odločitev za proevropske stranke

Poudarila je še vojno stanje v Evropi in nadaljevala, da so trenutno opazne sile, denimo Rusija, ki imajo velik interes, da se zelo uspešen projekt EU razdre in da se spremo med sabo. Po njenem smo v nadvse resni situaciji, zato je pozvala vse, naj gredo na volitve in se odločijo za proevropske stranke. »Ni se treba odločiti za mojo politično stranko, temveč za proevropske moči,« je povabila, saj da so dezintegracijske sile in elementi močni in da je na nas, da se branimo in nadgradimo uspešen politični model, projekt EU.

Odvetnik Damijan Terpin. FOTO: Tatjana Splichal

Brez negativnih učinkov

Z njo se je strinjal tudi odvetnik Damijan Terpin, novi predsednik Slovenske skupnosti (SSk), politične stranke Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, in nekdanji kandidat za evropskega poslanca na listi SDS. Po njegovem je naša domovina majhna, število prebivalcev ravno tako, pa vendar smo ena od polnopravnih članic EU, sedimo z Macronom in Scholzem povsem enakopravno pri mizi in, kar je tudi zanj bistveno, je slovenski jezik uradni jezik EU. Glede vstopa Slovenije v EU in vpliva na slovensko manjšinsko realnost pa ne najde prav nobenega negativnega učinka.

Treba pa je vedeti, kaj hočeš

»In če imamo ideje – ne bizarnih, kot jih slišimo sem in tja, trenutno denimo o priznanju Palestine –, temveč napredne, inovativne in uresničljive ob skupni volji, da lahko po neki poti prideš do rešitve problema, lahko tudi majhna država uspe. Treba pa je vedeti, kaj hočeš,« je poudaril Terpin, prepričan, da mora Slovenija poskušati v prihodnjem mandatu v Evropskem parlamentu najprej popraviti svoj zadnje čase na vseh ravneh nekoliko omajan status in izkoristiti svoj položaj v zvezi z ostalimi državami Zahodnega Balkana.

FOTO: Tatjana Splichal

Evropa ni (le) bankomat

»Ker smo pred evropskimi volitvami, poudarjam, da mi je malo nerodno, da je udeležba Slovenije na evropskih volitvah med najnižjimi v Evropi. Čas je, da se Slovenci malo zamislimo in nehamo gledati na Evropo zgolj kot tisto, ki nam daje denar za krožišča in vrtce in šole. To ni bankomat, kamor se hodi iskat denar, temveč je naš skupni dom, ki nas mora v časih, ko imamo vojno pred vrati, združevati in še dodatno ščititi. Zato je treba storiti majhen korak, iti na volišča navsezadnje ni težko,« je pogled z one strani slovensko-italijanske meje sklenil Terpin.

Moderator Dejan Valentinčič. FOTO: Tatjana Splichal

Izdelano v Nemčiji ima večjo veljavo kot izdelano v EU

V Avstraliji živeči Slovenec (tudi z izkušnjo dela v Evropskem parlamentu) Andrew (Andrej) Bratina poudarja, da je EU izjemna entiteta, ki jo ves svet še spoštuje, Avstralija pa je le ena od držav na njenem dolgem seznamu podpornikov. EU je po njegovem tudi največja trgovinska unija, prva te vrste po stopnji integracije. Dejstvo, da še naprej obstaja in deluje precej dobro, je lekcija za ves svet o ekonomiji prostega trga, ne le blaga in storitev, marveč tudi idej. Bratina je pojasnil, da Avstralci še vedno najprej vidijo posamezne države in nato širšo EU – »izdelano v Nemčiji, Franciji ali Italiji« ima zanje večjo privlačnost kot »izdelano v EU«.

FOTO: Tatjana Splichal

Ljudi spodbuditi, da ostanejo ali se vrnejo v Slovenijo

»Slovenci po svetu smo še naprej ponosni na Slovenijo, najbolj morda na športne zvezde, Pogačarja, Rogliča, Dončića, Tino Maze, poznane po vsem svetu. Slovenija prav tako ostaja vrhunska turistična destinacija zaradi varnih in čistih mest in okolja in prijaznega odnosa do obiskovalcev. Slovenija ima zelo dobro izobraženo družbo z velikim potencialom. Največ, kar lahko država naredi, je, da svoje najboljše ljudi spodbudi, da ostanejo ali se vrnejo v Slovenijo – tudi z nižjimi davki in večjo spodbudo tistim, ki ustvarjajo podjetja ali projekte v dobro države,« je še poudaril Bratina.

Nekdanji zunanji minister dr. Anže Logar. FOTO: Tatjana Splichal

Velik si toliko, kot se počutiš velikega

Nekdanji zunanji minister (v času drugega predsedovanja Slovenije Svetu EU) in uradni govorec prvega predsedovanja dr. Anže Logar pa ima nekoliko drugačen pogled na nove in stare, male in velike države članice EU, namreč: velik si toliko, kot se počutiš velikega, in mlad si toliko, kot se počutiš mladega. Kot zunanji minister ni nikoli čutil, da bi bil zato, ker naše članstvo v EU ni enako dolgotrajno kot francosko, nemško ali nizozemsko, kakor koli zapostavljen; ali da bi bila njegova pogajalska teža zato, ker prihaja iz Slovenije, kakor koli manjša.

Pomanjkanje ambicij

»Ne glede na številne stranpoti je Slovenija zelo uspešna država in v kratki zgodovini od osamosvojitve smo lahko ponosni na veliko mejnikov, ki nam dajejo slutiti, da če veš, kaj želiš in kako to doseči, to tudi dosežeš. Ti primeri negirajo vse, ki se zaklinjajo, da ker smo majhna ali nova država članica, nimamo možnosti doseči cilja. V naši politiki in tudi diplomaciji opažam pomanjkanje ambicij. Če ne veš, kaj želiš, postaneš samoumeven. V trenutku, ko si v diplomaciji in tudi v politiki samoumeven, postaneš nepomemben. In to se je slovenski diplomaciji mestoma zgodilo, da se je energijo usmerilo v projekte, ki so sicer prijetni, mednarodne teže pa nimajo,« je bil neposreden Logar.

FOTO: Tatjana Splichal

EU ni samoumevna in ji ni zagotovljeno preživetje

EU po njegovem ni samoumevna in ji ni zagotovljeno, da bo preživela; lahko tudi propade. Smo v džungli, nadaljuje, v kateri moramo razvijati samoohranitveni nagon in paziti, da sprejemamo ukrepe, ki bodo dolgoročno omogočili, da EU obstane. Najti moramo izziv, vedeti, kaj sploh želimo, in pri tem sodelovati. Če ne bomo sodelovali, bomo slabo končali. In dokler je EU nek trg, skupnost ali politična entiteta, ki jo želijo uničiti drugi igralci – Rusija, Kitajska, ZDA –, pomeni, da imamo še vlogo v svetu. V trenutku, ko se bo nehalo ukvarjati z EU, bomo vedeli, da smo nepomembni, je prepričan Logar.

Često se prepleta strateški cilj Slovenije in EU

»Često se prepleta strateški cilj Slovenije in EU, denimo na področju varnosti imamo skupne interese – od zajezitve ilegalnih migracij do vprašanja zagotavljanja kritične infrastrukture, na kar smo pozabili v času prosperitete, ko smo ocenjevali, da bodo vsi sledili velikim idejam EU o demokratizaciji, pa se je potem izkazalo, da so razni avtokratski režimi samo čakali na šibke točke tovrstnega pogleda na svet in potem zagrabili tisto, kar so potrebovali, obenem pa nas močno energetsko vezali na svoja naravna bogastva,« še izpostavlja Anže Logar.

FOTO: Tatjana Splichal

Pesimistično naravo zamenjati z bolj optimistično

»Morda je čas, da pesimistično naravo Slovenije zamenjamo z bolj optimistično. Kazalci sicer na to ne napeljujejo, a včasih samo spremeniš zorni kot in dogajanje vidiš v drugačni luči. Modreci pravijo: če želiš napredovati, se izgubi, ker boš prisiljen najti pot naprej. Ko nam ne gre najbolje, smo se izgubili, toda zato, da se bomo potem našli, storili korak naprej in ugotovili, zakaj smo te napake delali. Tudi zdaj delamo napake, ki pa bodo, verjamem, vodile v to, da se bomo iz izgubljenega vrnili na jasno pot, kaj hočemo doseči. Bomo pa to lahko dosegli le, če bomo skupaj sodelovali,« je zaključil Logar.