Opozarjajo, da gre pri vprašanju konoplje za širšo družbeno odločitev, ki presega osebno svobodo posameznika in vključuje vplive na različne starostne skupine – od otrok do starejših.

Sporočilo za javnost, ki ga lahko prenesete in preberete v celoti:ZKNB.pdf

Slovenija med državami z najvišjo uporabo med mladimi

Po najnovejših podatkih evropske raziskave ESPAD 2024 se sicer na stari celini kaže rahel upad uporabe konoplje med mladostniki, a razširjenost ostaja visoka. Konoplja je še vedno najpogosteje uporabljena prepovedana substanca med mladimi v Evropi.

Posebej izstopa Slovenija, kjer so številke v več kazalnikih nad evropskim povprečjem. Kar 41 odstotkov mladih ocenjuje, da je konoplja lahko dostopna, medtem ko je evropsko povprečje 12 odstotkov. Prav tako se je z njo že srečala skoraj petina (18 odstotkov) slovenskih mladostnikov (EU: 12 odstotkov), delež tveganih uporabnikov pa znaša 5,9 odstotka (EU: 3,4 odstotka), »kar pomeni, da uporaba presega občasno rabo in predstavlja visoko tveganje za negativne zdravstvene in psihosocialne posledice posameznika,« je zapisal ZKNB v sporočilu za javnost.

Direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip in vodja mreže Preventivna platforma Matej Košir je opozoril, da lahko sporočila družbe, ki konopljo predstavljajo kot sprejemljivo ali celo normalno, »hitro izniči napore zadnjih let na področju preventive«.

Kaj se dogaja v državah, kjer je konoplja legalizirana?

Raziskava ESPAD, v kateri so sodelovali tisti, ki so v koledarskem letu dopolnili 16 let, kaže tudi, da slovenski mladostniki nadpovprečno ocenjujejo dostopnost drugih drog, kot je kokain. Več kot petina jih meni, da je kokain lahko dosegljiv, kar presega evropsko povprečje – 13 odstotkov.

Strokovnjaki opozarjajo, da se v državah, kjer je bila konoplja legalizirana ali bolj liberalno regulirana, pogosto poveča njena uporaba, predvsem med mlajšimi odraslimi. Poleg porasta težav z duševnim zdravjem naj bi se posledično v nekaterih okoljih povečala tudi pojavnost drugih tveganih vedenj.

Izdelki s THC močnejši kot v preteklih desetletjih

ZKNB opozarja tudi na posledice za prometno varnost in zdravje. David Razboršek iz Zavoda Vozim poudarja povezavo med uporabo in tveganjem v prometu: »V prometni varnosti velja zelo jasno pravilo, da vsaka snov, ki vpliva na zaznavanje, reakcijski čas in presojo, povečuje tveganje za prometne nesreče. Konoplja pri tem ni izjema. Če se povečuje dostopnost in normalizacija uporabe, to pomeni tudi večjo verjetnost vožnje pod vplivom, zlasti med mladimi.«

Po mnenju strokovnjakov so današnji izdelki s THC bistveno močnejši kot v preteklosti, kar lahko poveča tveganja za zasvojenost in duševne motnje. Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija dodaja: »Ne govorimo več o isti snovi kot nekoč. Današnji izdelki so močnejši, dostopnejši in pogosto tudi bolj agresivno trženi, kar predstavlja dodatno tveganje za mlade.«

Povezave med uporabo konoplje in duševnim zdravjem vključujejo večjo verjetnost anksioznosti, depresije in psihotičnih motenj, »še posebej pri mladih, katerih možgani se še razvijajo,« so zapisali. Poleg tega je uporaba povezana tudi s slabšim šolskim uspehom, spremembo v socialnem razvoju in večjo verjetnostjo opuščanja šolanja.

Pomen preventive

V združenju poudarjajo, da so dosedanji trendi zmanjševanja uporabe med mladimi rezultat dolgotrajnega preventivnega dela v šolah in javnozdravstvenih programov.

Franc Zalar, predsednik ZKNB, ob tem izpostavlja: »Slovenija je na področju preventive naredila pomembne korake naprej. To ni naključje, temveč rezultat sistematičnega in strokovnega dela. Zato je ključno, da teh dosežkov ne ogrozimo z nepremišljenimi odločitvami.«

Poziv k odgovorni razpravi

Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, poudarja, da mora razprava o legalizaciji konoplje zajeti tudi vidike javnega zdravja, socialnih posledic in varstva ranljivih skupin, kajti brez teh elementov so odločitve lahko tvegane in dolgoročno škodljive. V združenju zato zagovarjajo nadaljnje vlaganje v preventivo, izobraževanje ter zgodnje ukrepanje in podporo pri mladih.

Mihaela Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo poudarja, da je za zaščito zdravja prihodnjih generacij ključno vlaganje »v tisto, kar dokazano deluje – v preventivo, izobraževanje in podporo mladim. To je pot naprej«.