»Prohibicija očitno ne deluje in ne verjamem, da bo stanje glede uporabe drastično drugačno po uveljavitvi našega zakona,« je sprejem zakona upravičevala poslanka Svobode Sara Žibrat. Zakonski predlog je v parlamentarni proceduri, zlasti zdravstvena stroka pa predlaga njegov umik, saj da bi imela legalizacija konoplje negativne posledice za celotno družbo, zlasti za najranljivejše skupine, razvrednotila njene škodljive učinke in povečala tveganja za prometne nesreče in nesreče na delovnem mestu.

Škoduje družbi in ljudem

Že v lanski referendumski kampanji se je glede gojenja in posedovanja konoplje za omejeno osebno uporabo oglasilo Združenje slovenskih katoliških zdravnikov in opozorilo, da tovrstna legalizacija konoplje škoduje družbi in bi zdravstveno škodovala ljudem in bremenila zdravstveni sistem. Uporaba marihuane je dokazano povezana z zasvojenostjo, trajnimi škodljivimi učinki na možgane in pomembno zvišuje tveganja za razvoj duševnih bolezni (depresija, anksioznost, psihoze).

Prizadetost neuporavnikov

Po mnenju Katoliških zdravnikov porast uporabe marihuane neobhodno pomeni tudi prizadetost neuporabnikov: na javnih prostorih s pasivnim kajenjem, v prometu z večjim številom prometnih nesreč, v zdravstvu s povišanim številom hospitalizacij in zdravljenj novonastalih duševnih motenj. Hkrati pa pomeni tudi resno povečanje stroškov v zdravstvu in sociali, tako prek zdravljenja zasvojenosti, duševnih bolezni in drugih negativnih učinkov na telo ob uporabi marihuane.

Brez pozitivnih učinkov

»Marihuana niža uspešnost v izobraževalnem procesu, motivacijo in socialne odnose mladih, povzroči lahko težave v socialnem in delovnem okolju, vključno z zmanjšano produktivnostjo, večjo odsotnostjo z dela, povečanim številom delovnih nesreč … Morebitna legalizacija konoplje/marihuane ne prinaša nobenih pozitivnih učinkov za državljane, državo in družbo, razen seveda za tiste, ki si iz novonastale trgovine obetajo dobičke in krinko za nedovoljeno distribucijo,« so zapisali Katoliški zdravniki.

Znanstveni dokazi in tuje izkušnje

Zdravstveni strokovnjaki glasno opozarjajo, da zakonski predlog prinaša resna tveganja za zdravje posameznikov in celotne družbe. Kot pojasnjujejo, je na podlagi podatkov iz držav, ki so konopljo že legalizirale, možno tudi v Sloveniji pričakovati povišano stopnjo uporabe in posledično večje potrebe po zdravljenju in socialnih obravnavah. Zato strokovnjaki pozivajo odločevalce, naj pri sprejemanju zakonodaje upoštevajo znanstvene dokaze in tuje izkušnje.

Breme na zdravstvenem sistemu

Svarijo tudi, da bo breme kurativnih ukrepov, ki bodo nujno sledili, padlo na že sedaj preobremenjen zdravstveni sistem, kar bo dolgoročno močno obremenjujoče za družbo. Tanja Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana izpostavlja, da so zastrupitve s konopljo najbolj pogoste prav pri najranljivejših skupinah, kot so otroci, mladostniki, ostareli in kronični bolniki.

Dodatna zdravstvena tveganja

»Zaradi nenadzorovanega škodljivega oglaševanja in političnih interesov se je v populaciji pojavil občutek lažne varnosti konoplje, čemur sledi naraščajoč trend zastrupitev s konopljo, povečanje uporabe konoplje med mladostniki, vse večje število zastrupitev otrok in razrast raznolikih oblik uživanja konoplje, kar prinaša dodatna zdravstvena tveganja,« je pojasnila Tanja Varl Turk.

Zmotno posploševanje izsledkov raziskav

Podčrtala je, da bi zakoniti dostop do konoplje za osebno uporabo omogočil ljudem, da bi jo uporabljali za zdravljenje mnogih zdravstvenih težav, za večino katerih ne obstaja prav nobena strokovno-znanstvena podlaga, ki bi temeljila na ustreznih raziskavah, opravljenih pri ljudeh. Povsem zmotno je namreč posplošiti izsledke raziskav, opravljenih na celičnih linijah in živalih, na človeški organizem, je dodala.

Veliko tveganje za varnost in zdravje pri delu

Kot sta poudarili prof. dr. Metoda Dodič Fikfak in dr. Tanja Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, je predlagana prepoved testiranja THC ob rednih zdravstvenih pregledih delavcev s strokovnega stališča povsem nesprejemljiva, saj bi bilo s tem nemogoče odkrivanje zlorabe, škodljive rabe ali odvisnosti od THC, kar bi predstavljalo veliko tveganje za varnost in zdravje pri delu (VZD) in imelo negativne posledice tudi za zdravje posameznika.

Rast števila poškodb pri delu

»V državah, ki so legalizirale rabo konoplje, se je po legalizaciji povečalo število poškodb pri delu. Delodajalec, ki je odgovoren za VZD, mora s pomočjo ocenjevanja tveganja in preventivnih ukrepov zagotavljati takšno delovno okolje, da ne bo prihajalo do tveganj za varnost in zdravje delavcev. Tega v primeru uveljavitve zakona ne bo mogoče uveljavljati,« opozarjata strokovnjakinji.

Brez pravočasne zdravstvene oskrbe

Brez preventivnega testiranja na THC bodo lahko delavci, uživalci ali odvisniki od THC opravljali tudi tvegana dela in tako ogrožali ne le lastne varnosti, marveč tudi varnost drugih udeležencev v delovnem procesu in uporabnikov storitev. Obenem delavci tudi ne bodo deležni pravočasne zdravstvene obravnave, tako zdravljenja odvisnosti od THC kot tudi odkrivanja in zdravljenja bolezni, povezanih z uporabo konoplje.

Predlog za umik zakona v celoti

»Uporaba konoplje zmanjšuje psihofizične sposobnosti za vožnjo, tveganje za prometno nezgodo pri vožnji pod vplivom THC je od 2- do 4-krat večje kot pri drugih voznikih. Hkrati se z legalizacijo rabe konoplje dokazano povečuje dostopnost tudi med mladostniki in otroki. Mladostniki, ki menijo, da jim je konoplja zlahka dostopna, imajo 4,5-krat večjo verjetnost, da jo bodo uporabili,« poudarjata strokovnjakinji in predlagata umik zakona v celoti, saj omejevanje dostopa sodi med najučinkovitejše preventivne ukrepe.

Ogorčeni delodajalci

Na zakonski predlog so se z odločnim nasprotovanjem odzvale tudi reprezentativne delodajalske organizacije – Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Številna nova tveganja

Po njihovem bi zakon v primeru sprejetja onemogočil zagotavljanje varnega delovnega okolja in povzročil številna nova tveganja za posameznike, družbo in podjetja. Predlog zakona bi neposredno ogrozil varno delovno okolje in povzročil mnoga nova tveganja za zdravje zaposlenih in varnost celotne družbe. Hkrati je v nasprotju s temeljnimi načeli VZD, saj omejuje možnosti nadzora nad prisotnostjo THC v telesu in tako onemogoča pravočasno prepoznavo zmanjšanih psihofizičnih sposobnosti delavcev.

Brez rednih zdravstvenih pregledov delavcev

»Prisotnosti THC v telesu se po predlaganem zakonu ne bi smelo ugotavljati v okviru rednih zdravstvenih pregledov delavcev, s katerimi se preverja tveganja za varnost in zdravje pri delu,« opozarjajo v delodajalskih organizacijah in dodajajo, da zdravstvena stroka svari pred negativnimi posledicami uživanja konoplje (tesnoba, paranoja, depresija, poslabšanje duševnih motenj, oslabljene motorične sposobnosti, oteženo zaznavanje).

Vrsta vprašanj in nejasnosti

»Če prisotnosti THC ne bi smeli ugotavljati pri rednih zdravstvenih pregledih, bi se posledice uživanja konoplje lahko napačno pripisale delovnemu okolju in posledično neupravičeno bremenile delodajalce,« še pojasnjujejo in izpostavljajo vrsto vprašanj in nejasnosti v zvezi z omejeno osebno uporabo konoplje, kot so odgovornost za delovne nesreče, odškodninska odgovornost ob poškodbah pri delu in nadomestila za bolniške odsotnosti.

Kdo bi nosil odgovornost?

»Zlasti problematična bi bila delovna mesta z visokim tveganjem, kot so zdravniki, reševalci, piloti, učitelji, delavci na višini, varnostniki, upravljavci težke mehanizacije …, kjer je varnost ključnega pomena in toleranca na prisotnost THC ničelna. Obenem se številne storitvene dejavnosti izvajajo ob neposredni komunikaciji s potrošnikom, zato se zastavlja vprašanje, kdo bi nosil odgovornost v primerih, ko delavec pod vplivom THC storitev potrošnikom ne bi izvedel skladno z zakonskimi določbami,« so še podčrtali.

Pravica do varnega dela je veliko pomembnejša

Delodajalske organizacije zato opozarjajo, da predlog Zakona o konoplji za osebno uporabo ogroža varnost na delovnih mestih, zdravje in življenja ljudi. Kot zaključujejo, je pravica do varnega dela in družbenega okolja veliko pomembnejša od pravice do uporabe konoplje, in pričakujejo, da bo Vlada k zakonskemu predlogu podala negativno mnenje in predlagala njegov umik iz zakonodajnega postopka.